Svet je bil leta 1983 na robu jedrske vojne

Evropska jesen 1983 še zdaleč ni bila hladna, saj je med komunističnim vzhodom in kapitalističnim zahodom nevarno zavrelo. Vsaj tako kažejo pred dnevi razkriti dokumenti poročila ameriških obveščevalcev o takratnem dogajanju na vzhodni strani zloglasnega berlinskega zidu.

Žerjavico izrazitega nezaupanja in nemalokrat izraženega sovraštva med sprtima stranema sta tiste skorajda usodne jeseni dodatno razvnela nameščanje ameriških jedrskih izstrelkov srednjega dosega pershing II v Evropi na eni strani ter sovjetska sestrelitev južnokorejskega potniškega letala na drugi.

Makete jedrskih bomb

Paranoja je bila na vrhuncu in v Kremlju so začetek vaje sil Nata razumeli kot priprave na napad. Vadbena operacija Able Archer 83, ki je mimogrede glavna tema izvrstne nemške nadaljevanke Deutschland 83, s katero so zahodni zavezniki simulirali začetek jedrskega napada oziroma odgovora nanj, je bila namreč izvedena tako prepričljivo, da so bili Sovjeti prepričani, da se zahod pripravlja na njihovo uničenje. Deklasificirano poročilo ameriških in britanskih obveščevalcev tako po desetletjih ugibanj potrjuje, kar so doslej sumili mnogi zgodovinarji: pozabite na kubansko krizo, svet se je na robu absolutnega uničenja opotekel jeseni 1983, in to kar sredi Evrope!

V omenjenem poročilu je med drugim zapisano, da so Kremelj o skorajšnji uresničitvi najhujših strahov prepričali premiki posadk Natovih strateških bombnikov. Ti so leta 1983, v primerjavi s predhodnimi vajami Able Archer, dejansko zapeljali na vzletne položaje, v trupih in pod krili pa so imeli celo nameščene makete jedrskega orožja. Takratni sovjetski voditelj Jurij Andropov je na podlagi alarmantnih obveščevalnih podatkov KGB in vzhodnonemških vohunov na sedežu Nata v Bruslju izdal ukaz najvišje pripravljenosti bojnih letalskih sil v Vzhodni Nemčiji in na Poljskem.

Andropov, ki je bil pred tem tudi sam obveščevalec KGB, se je namreč v kremeljski politični vrhuški uvrščal med t. i. jastrebe, za katere je bil ameriški zahrbtni napad z jedrskim orožjem vprašanje časa, ne pa možnosti. Iz številnih letalskih oporišč na vzhodni strani berlinskega zidu so tisto jesen poletela izvidniška in vohunska letala Rdeče armade in začela zbirati podatke o premikih Natovih sil. Prav tako so severnomorsko mornariško oporišče v Murmansku zapustile številne podmornice z medcelinskimi jedrskimi izstrelki, ki so na ledenem severu zavzele vnaprej določene bojne položaje za izstrelitev smrtonosnega tovora. »Vrh sovjetske vojske je vajo Able Archer 83 brez dvoma interpretiral kot krinko za napad,« je zapisano na koncu objavljenega poročila.

Nezanesljivi analitični program

Goro obveščevalnih ter drugih podatkov, kot je bilo denimo stanje ameriškega gospodarstva, so vojni analitiki v Moskvi vnesli v računalniški program KGB s kratico VRYAN, ki so ga v zadnjih letih hladne vojne uporabljali za izračun stopnje oziroma možnosti nenadnega jedrskega napada ZDA.

Izjemno nezanesljiv analitični program, ki je bil v uporabi le štiri leta, je deloval tako, da je ZDA vedno dodelil 100 odstotkov, medtem ko se je ocena SZ spreminjala glede na vnesene podatke. Dokler je bila vrednost SZ med 60 in 70 odstotki, naj bi bila Moskva varna pred nenadnim jedrskim uničenjem. V času vaje pa je vrednost zdrsnila na osupljivih 45 odstotkov, kar je dodatno potrdilo Andropovove sume o tem, da se bo zahod za napad odločil prav pod krinko ene izmed vojaških vaj.

Kot je še zapisano v poročilu, bi se lahko nezaupanje, sumničavost in paranoja sovjetskih voditeljev kaj hitro prevesili v ukaz za napad oziroma protinapad, saj je bila Moskva v času pešanja vpliva in moči SZ vse bolj prepričana, da bodo njeno šibkost Američani izkoristili za napad. Silovita reakcija Kremlja je presunila tudi takratnega ameriškega predsednika Ronalda Reagana, ki je v pogovoru z direktorjem obveščevalne agencije CIA Williamom Caseyjem o incidentu izjavil, da je vse skupaj »zelo zastrašujoče«. Na srečo se vzhod ni odločil za jedrsko opcijo, s čimer se je svet nevede izognil gotovi pogubi.