Sta dva terorista prišla kot begunca?

PARIZ – Po grozljivih terorističnih napadih, najhujših v francoski zgodovini, ki so v noči na soboto pretresli tamkajšnjo prestolnico in celotno državo zavili v črnino, so začele curljati informacije o napadalcih. Odgovornost je že prevzela Islamska država, oblasti pa so že identificirale nekatere od skupno 11 napadalcev, odgovornih za »najhujšo obliko nasilja na tem območju od druge svetovne vojne«.

V Evropo skrit med begunci

Vsaj eden od njih, gre za 25-letnega Ahmeda Almuhameda, naj bi se s sirskim potnim listom v Evropo pretihotapil med enim od begunskih valov. V Grčijo naj bi Ahmed prispel 3. oktobra, štiri dni pozneje je že prečkal srbsko mejo pri Miratovcu. V Srbiji je v kraju Preševo zaprosil za azil, nato pa pot nadaljeval prek Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Češke, dokler ni prispel na cilj, ki v nasprotju z večino beguncev ni bila Nemčija, ampak Francija. Tam se je vse do usodnega petka uspešno izdajal za begunca. 
Grški notranji minister Nikos Toscas je potrdil, da so omenjenega dne Ahmeda res popisali v skladu s pravili Evropske unije, ali so ga evidentirali še kje drugje na poti do francoske prestolnice, pa ni znal povedati. Da je 7. oktobra prečkal njihovo državo, so potrdile tudi srbske oblasti.

Prav tako naj bi se med begunci v Pariz pretihotapil še eden od napadalcev, čigar identitete francoske oblasti niso razkrile, tretji je bil francoski državljan Omar Ismaël Mostefai, doma iz okolice Pariza. Ta je bil v petkovi dobro koordinirali teroristični akciji eden od samomorilskih bombnih napadalcev, razstrelil se je med koncertom v klubu Bataclan. S seboj je v smrt vzel 89 ljudi, med katerimi so bili tudi otroci. Identificirali so ga po prstnem odtisu, ki so ga vzeli s prsta, najdenega med deli trupel. Omar, ki bi 21. novembra praznoval 30. rojstni dan, je bil med letoma 2004–2010 kar osemkrat obsojen zaradi blažjih oblik kaznivih dejanj, vendar ne povezanih s terorizmom. Lani naj bi odpotoval v Sirijo in nekaj časa preživel s pripadniki Islamske države.

Sto minut groze

Pariških sto minut groze se je začelo v petek natanko 17 minut po osmi večerni uri. S stadiona Stade de France na severnih obronkih prestolnice se je razlegel oglušujoč pok. Misleč, da je del ognjemeta na prijateljski nogometni tekmi med Francijo in Nemčijo, ki jo je s tribun spremljal tudi francoski predsednik Francois Hollande, so ga športni navdušenci pospremili s prešernimi vzkliki. A so se kmalu spremenili v krike groze. Ni šlo za začetek ognjemeta, razstrelil se je samomorilski napadalec, kmalu za njim še drugi in nato tretji.

Osem minut pozneje sta v restavraciji sredi mesta vdrla moška s strelnim orožjem, začela streljati vsevprek in umorila 15 ljudi. Minuto pred pol deveto je v drugih dveh restavracijah strelec prerešetal še peterico, osem minut pozneje je pod streli dveh teroristov umrlo 19 obiskovalcev druge restavracije. 
Ob 20.43 se je pred kavarno razstrelil samomorilski napadalec, a k sreči nihče ni umrl. Najhujši napad, v katerem je umrlo 89 ljudi, se je začel ob 20.49, ko so v dvorano kluba Bataclan, kjer je bil koncert ameriške skupine Eagles of Death Metal, vdrli štirje oboroženi teroristi z eksplozivom, vzklikali so: »Alah je velik,« ljudi prisilili, da so polegli po tleh, in začeli streljati, nato so se trije razstrelili, četrtega je ubila policija. Življenje je izgubilo skupno 129 ljudi, na stotine je ranjenih.

Dejstvo, da so se kot kaže uresničile črnoglede domneve, da bi lahko bili med begunci, ki so preplavili Evropo, tudi teroristični napadalci Islamske države, bo imelo globoke posledice. Poljski minister za evropske zadeve Konrad Szymanski je že odločil, da Poljska ne bo sodelovala pri načrtu Evropske unije in prejela svojega deleža beguncev, če ne bo dobila zagotovila, da varnost njenih državljanov s tem ne bo ogrožena. Svoje meje je nemudoma po napadih zaprla Francija, Nemčija pa je močno poostrila nadzor. Kako bo odslej na naših mejah, slovenske oblasti minuli konec tedna niso sporočile, a menda za Slovenijo velja zgolj nizka stopnja ogroženosti.