SARAJEVO – Franc Kos se ne more sprijazniti s sodbo sarajevskega sodišča za vojne zločine, ki ga je junija zaradi ključnega sodelovanja v poboju Bošnjakov v Srebrenici obsodilo na 40 let zapora. Po besedah njegovega bosanskega odvetnika Duška Tomića se boji, da ga bodo po pravnomočnosti sodbe zanalašč namestili v zeniški zapor, v katerem po njegovem vlada skupina mafijcev, ki so znani po tem, da izrekajo svoje kazni v imenu ljudstva. »Med njimi prevladujejo Bošnjaki in zanje je Kos srbski vojak. Sodišče ga ni obsodilo na smrt, oni v Zenici pa ga lahko.«
Najhujši slovenski klavec v balkanski moriji
Svoje poslednje upanje bo tako najhujši slovenski klavec v balkanski moriji, nekdanji celjski komunalni delavec iz Šmarja pri Jelšah poiskal v prošnji, da sme kazen prestajati v Sloveniji, kjer bi ga zagotovo že prej spustili na prostost, toda državi za tako predajo obsojencev nimata podpisanega ustreznega sporazuma. Še en kanček upanja pa se mu je posvetil zdaj, ko so se z njegovo pritožbo ukvarjali na pritožbenem sodišču Bosne in Hercegovine, na seji pa se je vnel pravi boj med njim in njegovim odvetnikom na eni strani ter tožilcem Dubravkom Čamparo na drugi.
Prav nihče ni zadovoljen s sodbo sodišča za vojne zločine. To je razsodilo, da so Kos kot komandir 1. bijeljinskega voda 10. diverzantskega odreda vojske Republike srbske, trije soobtoženi (Stanko Kojić, Vlastimir Golijan ter Zoran Goronja) pa kot njegovi vojaki julija 2005 na vojnem gospodarstvu Branjevo pri Zvorniku sodelovali v streljanju več kot 800 srebreniških moških.
Tožilstvo je za Kosa, Kojića in Goronjo zahtevalo po 45, za Golijana pa 20 let zapora. Obramba obtožencev pa je od začetka do konca vztrajala, da so priznali, kar so počeli, da so torej ubijali nedolžne ljudi, vendar pa temu ni mogoče reči genocid, ki bi bil zrel za tako hudo obsodbo. Tudi po mnenju sodnikov tožilstvu med procesom ni uspelo dokazati, da so imeli obtoženci genocidne namene, a kazni so kljub temu zelo visoke: Kojića so obsodili na 43, Kosa in Goronjo na po 40, Golijana pa na 19 let, nekaj milosti je zadnji dobil le zaradi tega, ker v času, ko se je zgodila morija, še ni dopolnil 21 let.
V pritožbi je tožilec vztrajal, da so zagrešili genocid, ne pa blažje oblike najhujšega možnega kaznivega dejanja, torej zločina proti človečnosti. Čampara je zato sodnikom višje stopnje predlagal, naj v zadevi razpišejo vnovično sojenje ali pa jo kar sami spremenijo v genocid in zvišajo kazni na zahtevane.
Izrečene kazni odločno previsoke?
Do besede je prišel tudi Kos, ki je zdaj začel odločno zavračati, da bi bil kadar koli komandir voda srbske vojske v Srebrenici in da bi bil prostovoljno v srbskih bojnih enotah. »Moja stopnja krivde in stopnja krivde vseh preostalih v tem primeru je mnogo manjša, kot je bilo razsojeno. Znova pa izražam spoštovanje do žrtev, njihovih družin. Imajo pravico do resnice.«
Zagovorniki vseh, tudi Kosov Tomić, so vztrajali, da bi se v tej zgodbi moral uporabiti kazenski zakonik nekdanje SFRJ, ki v enem od členov govori o vojnem zločinu proti vojnim ujetnikom, »saj so bile vse v Branjevem ustreljene osebe moški, stari med 16 in 60 leti, in vsi so bili vojaški obvezniki«. Po tem členu kazenskega zakonika so namreč zagrožene precej mile kazni. Kos bi bil resnici na ljubo zadovoljen tudi s tem, da ga spoznajo za krivega vojnega zločina proti civilnemu prebivalstvu, kar pa bi mu prav tako prineslo nižjo kazen. Da so izrečene kazni odločno previsoke, njegov odvetnik prepričuje tudi z besedami: »Tolikšne bi morali dobiti ljudje z vrha, ki so ukazovali poboje, ne pa izvršitelji. Poveljnikom so v Haagu odmerili 17 ali 20 let zapora!«
Pritožbeno sodišče si je sicer zdaj vzelo čas za premlevanje, ni pa še znano, kdaj bo sprejelo odločitev.
