BRUSELJ, ATENE – Deželni glavar Solnograškega (Salzburškega) Wilfried Hauslauer se je danes v Bruslju zavzel, da bi Nemčija, Avstrija in Slovenija skupaj zavarovale zunanjo mejo schengna na meji s Hrvaško. Na meji s Slovenijo bi tako uredili čakalna območja za begunce, neke vrste zbirališča ('hotspote'), je še dejal.
»Združiti moramo naše moči,« je ob tem pozval Hauslauer. Kot je še pojasnil svojo idejo, bi v teh zbirališčih že opravili identifikacijo oziroma potrebno evidenco migrantov. Dodal je, da bi bil ta sistem učinkovitejši, stroški pa manjši, saj so sedaj trojni, v vsaki od treh držav posebej.
Zbirališča bi uredili po vzoru tistih, ki so na Solnograškem, begunce pa bi od tam neposredno in organizirano vodili v Slovenijo, Avstrijo ali Nemčijo. Kot je še opozoril deželni glavar, to ni trajna rešitev. Za to je treba doseči rešitev na evropski ravni in zaščititi zunanje meje EU, za kar bo po njegovih besedah treba več časa. »Vzporedno moramo ukrepati. Tisoči in tisoči ljudi so že na poti,« je dejal in opozoril, da so na Solnograškem glede obvladovanja begunskega vala dosegli mejo izvedljivega.
V prihodnjem letu tudi ne bo mogoče urediti toliko sprejemnih centrov kot letos. Razmere so trenutno mirne, a prihodnji veliki begunski val bo zagotovo še prišel, je dejal Hauslauer. Nemčija trenutno sprejema 6000 beguncev na dan, imajo pa na Solnograškem tudi načrt v primeru, če bi Nemčija tesno zaprla svoje meje. »Smo čakalnica za Nemčijo,« je še dejal deželni glavar.
Razkril je tudi, da je Nemčija neuradno z »veliko simpatijo« naklonjena njegovim idejam, pozitivno se je izrekla tudi avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, ki pa mu je jasno dala vedeti, da ne vidi možnosti, da bi ti načrti dobili podporo znotraj vladajoče koalicije, poroča APA.
Grčiji naj bi grozila začasna izključitev iz schengna
Če Grčija ne bo kmalu izpeljala dogovorjenih ukrepov za obvladovanje begunske krize, državi po poročanju medijev grozi začasna izključitev iz schengenskega območja. Visok predstavnik notranjega ministrstva v Atenah je sicer to zanikal.
Britanski časnik Financial Times (FT) je danes poročal, da se znotraj EU krepi nezadovoljstvo zaradi nasprotovanja Grčije, da sprejme pomoč od zunaj. Nekateri vodilni predstavniki EU tako menijo, da je grožnja z izključitvijo Grčije iz schengna še edino sredstvo, s katerim bi grškega premierja Aleksisa Ciprasa prepričali, da izpolni svoje obljube in sprejme pomoč EU. V letošnjem letu je grško mejo prečkalo več kot 700.000 migrantov.
Če bo EU uresničila svojo grožnjo, bo začasna izključitev Grčije prva po letu 1985, ko je nastalo schengensko območje.
Zavračajo večji nadzor agencije EU
Grčija sicer zavrača večje angažiranje agencije EU za nadzor zunanje meje Frontex na grški meji. Atenam tudi očitajo, da niso pripravljene sprejeti humanitarne pomoči EU in da niso sposobne izboljšati sistema za registracijo beguncev. Evropski notranji ministri, ki se bodo sestali v petek, naj bi Grčiji dali vedeti, da ji grozijo drastični ukrepi, če ne bo ukrepala pred vrhom EU sredi decembra. Grčija naj bi bila ta teden deležna že več tovrstnih opozoril, med drugim tudi od luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna, ki je bil na obisku v Atenah.
Državni sekretar na grškem notranjem ministrstvu, pristojen za priseljevanje, Janis Muzalas je danes zanikal, da bi bilo mesto njegove države v schengnu pod vprašajem, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot je zatrdil, je poročanje FT polno »laži in sprevračanj«.
Kot je dejal, nekatere države članice EU Grčijo zmotno krivijo za težave celotne povezave, npr. za zamude pri vračanju ekonomskih migrantov. Pisanje FT po njegovem kaže to pogosto izrečeno kritiko nekaterih držav članic. Katerih točno, Muzalas ni pojasnil, so pa med kritičnejšimi Slovaška, Madžarska in nekatere druge srednjeevropske države.
