SVETA HELENA – Telefonske govorilnice z aparati na kovance, prestolnica brez bankomata in lokalna trgovina z lesenim podom... Sveta Helena je Britanija preteklosti. "Mislim, da se ne bi mogla vklopiti v zunanji svet," priznava Ivy Robinson, ki v Jamestownu vodi hotelček Wellington House, ki ga krasi bledo modra fasada še iz georgijanske dobe Združenega kraljestva. Nima internetne povezave, a med ponudniki prenočišč je pravzaprav nima nihče razen enega. Robinsonova se mora znajti s klasično telefonsko linijo, po kateri komunicira z lokalnimi prebivalci in zunanjim svetom. Mobilnika še nima, čeprav je Sveta Helena, ki leži nekje na sredini poti med Angolo in Brazilijo, pred dvema letoma dobila mobilno omrežje
"Medtem ko je ves svet priklenjen na svoje ipade, mi še vedno opazujemo obzorje, kdaj bo priplula kakšna ladja," pravi Jeremy Harris, direktor lokalne podružnice britanskega urada za zaščito kulturne dediščine National Trust. Ladje, ki občasno priplujejo do tega britanskega ozemlja sredi Atlantskega oceana, določajo tok dogodkov na otoku, kamor pripeljejo prav vse, od goriva do hrane, od pohištva do zdravil, od oblačil do vozil. "Ko zaslišiš sireno odhajajoče poštne ladje, se zaveš, da si sredi Atlantskega oceana, in se vprašaš, kaj če bi," pripoveduje guvernerka otoka Lisa Phillips. Občutek osamljenosti utrjuje še pomanjkanje informacij o uradnih zadevah na otoku, kajti vsi izvoljeni mestni svetniki morajo podpisati izjavo o zaupnosti.
Novi časi
A časi se spreminjajo tudi na Sveti Heleni. Otok se zdaj ponaša z mednarodnim letališčem z redno tedensko linijo do Južnoafriške republike, guvernerka pa se je poleti odločila, da bo nekoliko sprostila stroga pravila obnašanja za mestne svetnike.
Zaradi nove letalske povezave je 69-letni Teddy Fowler lahko prišel na pogreb svoje matere. A njegovi otroci, ki so se prav tako preselili v Britanijo, niso prišli z njim, ker je cena vozovnice previsoka. "Tudi z letalom bo za nas Svetohelence vse ostalo enako," se priduša Fowler. "Še vedno bomo izolirani."
Letališče pa bo velika pridobitev za tiste otočane, ki bodo huje zboleli, saj jih bodo prvič doslej lahko z letalom odpeljali na zdravljenje. Marsikateri bolnik je že umrl med plovbo s poštno ladjo, ki do južnoafriškega Cape Towna potrebuje več dni. Letalo je že rešilo novorojenčka, poudarja guvernerka Phillipsova. A oskrba otoka ostaja na kovinskih plečih tovornih ladij, toda 4500 otočanov je dodobra vajenih potrpežljivosti, da o iznajdljivosti ne govorimo. Neka mlada otočanka si je morala izposoditi poročno obleko, ko se je poštna ladja RMS St. Helen pokvarila, potapljaški inštruktor Craig Yon je dva meseca in pol čakal na rezervne dele za svojo barko. Oktobra je Sveto Heleno doletelo vsesplošno pomanjkanje moke, kar je prizadelo ponudbo osnovnih dobrin. "Ko moraš nekaj skuhati, a ne najdeš vseh sestavin, preprosto skuhaš nekaj drugega," pojasnjuje Lisa Phillips. Pridelava hrane na otoku je omejena pretežno na solato, paradižnik, kumare, svinjino in tuno.
Vse teče počasneje
"Otočani smo sprejeli ta počasni tempo življenja. To je ključ do sreče na Sveti Heleni," poudarja Michel Dancoisne-Martineau, kustos francoskih zgodovinskih spomenikov na otoku, kjer je leta 1821 umrl sloviti francoski vojskovodja in cesar Napoleon Bonaparte. Skoraj dve stoletji po smrti pa Napoleon postaja spet popularen. Nekdanji najhujši sovražnik Velike Britanije je zdaj glavna turistična atrakcija za ljubitelje zgodovine. "Če nam je všeč ali ne, Napoleon je prišel sem, tukaj umrl in postal del naše zgodovine," pravi mestni svetnik Lawson Henry. Napoleonovo domovanje Longwood v Jamestownu, kjer je živel za stalno zaprtimi polknicami, s čimer je nagajal vojakom, ki so ga morali nenehno spremljati in varovati, je zdaj odprto za obiskovalce.
Sveto Heleno še vedno povezujejo z izgnanstvom, čeprav ji domačini pravijo dom. A ker na otoku ni industrije, kmetijstvo pa je le slabo razvito, je otoško gospodarstvo v večnih težavah, pri čemer povprečna letna plača znaša le 7280 funtov (8080 evrov). Več kot polovica prebivalstva tako dela proč od svojega doma, najpogosteje v britanski vojski na Falklandskih otokih ali na "bližnjem" otoku Ascension – ki leži le 1100 kilometrov proč.
