Majhne državo so bolj ogrožene
Slovence je opozoril, da se morajo zavedati tega, da je padec pokojninske reforme na referendumu »zelo resen problem« in da je Slovenija brez pokojninske reforme bolj ogrožena v teh kriznih časih. Junckerju izid referenduma o pokojninski reformi »ni všeč« in da je nad njim »nekoliko razočaran«, saj je Slovenija doslej v dveh desetletjih svoje neodvisnosti vselej ravnala odgovorno.
Ob tem je poudaril, da Slovenci »morajo vedeti, da je to zelo resen problem za prebivalstvo kot celoto«, predvsem pa za ljudi z nižjimi prihodki. »Ne verjemite tistim, ki vam pravijo, da se borimo za bankirje in kapital, gre za življenjske razmere navadnih državljanov Slovenije,« je dejal. »Slovenija mora poskrbeti zase, živimo v nevarnem svetu, živimo v več kot razburkanih vodah. Majhne države, kot je Slovenija in kot smo mi, so bolj ogrožene kot večje politične entitete,« je opozoril luksemburški premier.
Pokojninska reforma bi morala biti sprejeta
»Zdaj je čas, da Slovenija prepreči morebitne nevarnosti v prihodnosti. In to bi bilo lažje, če bi se slovensko ljudstvo odločilo za pokojninsko reformo,« je še poudaril šef evroskupine ob odhodu s prvega dne vrha EU. Juncker je še pojasnil, da je vselej menil, da bi pokojninska reforma morala biti sprejeta, ker je to srednjeročno in dolgoročno vprašanje, zelo pomembno tudi za mlade generacije v Sloveniji.
V politiki lahko po njegovih besedah ubereš dve poti: ali popuščaš kratkoročnim občutkom svojega prebivalstva ali pa vodiš srednjeročno in dolgoročno učinkovito politiko, potrebno za državo in narod. Odgovorne vlade se po njegovih besedah odločajo za dolgoročno perspektivo. A zdaj je treba po Junckerjevih besedah živeti s tem izidom. »Popolnoma zaupam Sloveniji in sposobnosti slovenskih oblasti, da bodo premostile to težko obdobje in se prebile mimo teh nevarnih ovir,« je dejal šef evroskupine.
Zaupnica zaradi rebalansa še v zraku
Prvi dan vrha EU je Juncker zapustil skupaj s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem. Ta je povedal, da je kolege obvestil, da pokojninska reforma žal ni uspela in da bodo poskušali obdržati ali celo okrepiti fiskalno konsolidacijo s sprejetjem rebalansa proračuna – da se bo za to potrudil, čeprav vodi manjšinsko vlado.
»Upam, da bodo argumenti vnovične možnosti zaostritve gospodarskih in finančnih razmer v svetu zaradi nepredvidljivosti ne samo grške, ampak tudi nekaterih drugih situacij, mogoče večino poslancev prepričale o tem, da ne glede na to, ali podpirajo vlado ali ne, podprejo rebalans proračuna,« je poudaril Pahor.
Premier se je pogovarjal tudi s predsednikom Evropske centralne banke Jean-Claudom Trichetem. Na vprašanje, o čem sta govorila, je odgovoril, da je poskušal vse prepričati, naj jih izid referenduma o pokojninski reformi ne vznemiri, in sicer tudi zato, ker se je v četrtek na vladi odločil, da znova začne socialni dialog s sindikati, torej tistimi, ki so dali pobudo za referendum. »In morda obstaja upanje, da bi v kratkem le prišli do kompromisa,« je dejal premier.
Kaj bosta rekla LDS in opozicija
Na vprašanje, ali bo vezal nezaupnico na glasovanje o rebalansu proračuna, pa je dejal, da je »osebno nagnjen k temu«, a da bo to odločitev sprejel po posvetovanju s svojo stranko in LDS ter z opozicijskimi voditelji.
»Moja želja je, da se rebalans sprejme, nekoliko dolgoročnejša pa, da bi prišli do predčasnih ali rednih volitev brez politične krize, da ne bi bili brez aktivne vlade s polnimi pooblastili,« je še poudaril Pahor.
V povezavi z današnjimi odločitvami o Grčiji pa je dejal, da je bil sestanek tako kratek, ker je bila sprejeta tiha odločitev, da se počaka na grški parlament in da nobeden ni želel postavljati vprašanja, kaj se bo zgodilo, če zahtevani ukrepi ne bodo sprejeti, kar je po njegovih besedah tudi politično modro.
