SVET ŠTEVILK

Posebneži med jezeri

Objavljeno 13. april 2017 11.02 | Posodobljeno 13. april 2017 11.06 | Piše: T. P.

Ne privabljajo zgolj s svojo lepoto, marveč tudi zaradi nenavadnih, pogosto nepojasnjenih pojavov.

1. Jezero meduz, Palav: plavati med tisočerimi meduzami, ne da bi vas ožgale? Sliši se neverjetno, a je vendar mogoče. Meduze so v tem nenavadnem jezeru, z morjem povezanim le s predori skozi apnenec, zaradi izoliranosti in odsotnosti naravnih sovražnikov namreč izgubile sposobnost ožiga. Zato vas bodo tam sprejele le slana voda in na tisoče meduz, ki vsak dan potujejo od enega konca jezera do drugega, sledeč sončni svetlobi.

2. Vrelo jezero, Dominika: z gladine približno 60 metrov dolgega in prav toliko širokega jezera se dviguje para, voda pa brbota in skoraj vre. Kako tudi ne, ko pa se njena temperatura giblje med 82 in 92 stopinjami Celzija. Vsaj ob bregu, medtem ko je brbotajoče središče jezera prevroče, da bi mu sploh izmerili temperaturo! Znanstveniki menijo, da je ta že peklensko vroča vodna kotanja verjetno poplavljen zračnik, ki vodi v zemljino notranjost, naravnost do magme. A četudi Vrelo jezero v Dominiki ni največji naravni vrelec na svetu – ta naziv si lastijo novozelandska jezera Rotorua –, je vsekakor najbolj vroč.

3. Asfaltno jezero La Brea, Trinidad: na otoku Trinidad vam bo vzelo sapo, saj boste sprevideli, da asfalt ni zgolj domena cest, ki so delo človeških rok. Na površini 100 akrov se namreč razteza jezero, ki ga namesto kristalne vode polni približno 100 milijonov ton tekočega asfalta. Gre namreč za največje naravno nahajališče asfalta na svetu, a četudi obstaja vrsta teorij o njegovem nastanku, nobena ni bila potrjena.

4. Laguna Colorada, Bolivija: nenavadna pokrajina bolivijske planote Altiplano, skoraj kot iz domišljijskega sveta, bi lahko zrasla v glavi in pod čopičem Salvadorja Dalija. A je resnična, vključno z rdečim jezerom, laguno Colorado, ki ji krvavo barvo dajejo algice, s katerimi se hranijo tamkajšnji rožnati flamingi.

5. Jezero Hillier, Avstralija: jezera so torej lahko asfaltno siva, rdeča ali povsem običajno modra. Na zahodnoavstralskem otočju Recherche pa je živo roza, skoraj kot žvečilka ali jagodni šejk, a ne gre za igro svetlobe. Voda je preprosto roza, zakaj, pa niti znanstvenikom še ni povsem jasno, a se nagibajo k temu, da barva najverjetneje izhaja iz mikroorganizmov in bakterij, ki žive tam.

6. Jezero Natron, Tanzanija: če ste mislil, da se ljudje in živali lahko spremenijo v kipe le v grških mitih, potem še niste obiskali tanzanijskega jezera Natron. Ob njegovem bregu namreč ležijo na pogled kot okamnela trupelca netopirjev in ptic. Toda ne, niso se zazrli v obraz mitične Meduze, ampak so zaplavali v vodo (čemu, znanstveniki še vedno ne vedo, a verjetno jih pritegne izjemno odsevna gladina) in naredili svoj usodni skok. Jezero je namreč lužnato, skoraj kot amoniak, temperatura vode pa se dvigne tudi do 60 stopinj Celzija – skupek, ki privede do kalcifikacije telesa. 

Deli s prijatelji