Pred dvema letoma, ko se je naše mesto za eno leto okitilo z nazivom zelena prestolnica Evrope, je na občino prispela pobuda meščana, da bi lahko v Ljubljani izbirali naj blok. Občinarji so strinjajoče prikimali in stopili v akcijo ter lani izbrali prvega zmagovalca – to je postal blok na Topniški ulici 45.
Akcija se nadaljuje tudi letos, izbranih je že šest finalistov, zmagovalca bodo razglasili marca v sklopu akcije Za lepšo Ljubljano.Pogoji, merila in finalisti
Naj vam torej najprej razložimo, za kaj gre in predvsem, kakšni so pogoji izbora in merila ocenjevanja. Med prijavne pogoje so občinarji zapisali sledeče: večinski lastniki morajo biti etažni lastniki stanovanj, stanovanjskih enot mora biti vsaj deset, zunanja okolica bloka mora biti urejena (pozimi očiščena okolica, poleti urejene zelenice okrog bloka), prav tako morata biti urejena notranjost bloka ter njegova energetska učinkovitost (veljavna energetska izkaznica, toplotna izolacija zunanjih sten, večina oken mora biti zamenjana …). In še: če ima blok zelenico, ta ne sme biti preoblikovana v parkirišče. Blok, katerega zelenica služi kot parkirišče, namreč v akciji ne sme tekmovati.Pri merilih ocenjevanja pa bodo odločilni zunanji videz bloka, barva fasade (mora biti skladna z okoljem), energetska učinkovitost bloka, enotno stavbno pohištvo in senčila v bloku, neokrnjen videz bloka, uporaba varčnih sijalk in senzorjev za luči v skupnih prostorih, urejenost okolice in dostopa za gibalno ovirane osebe, ozelenitve balkonov, urejenost skupinskega zbirnega mesta za odpadke ter kolesarnice in dostopnost intervencijskih poti za gasilce in reševalce.
Kdo so torej letošnji finalisti? V Dravljah je to blok na Brilejevi ulici 19–21, za Bežigradom bodo pesti stiskali stanovalci bloka Smoletove ulice 12,12 a in 12 b ter tisti s Palmejeve ulice 6–32, v četrtni skupnosti Golovec se je v finale uvrstil blok na Bilečanski ulici 2, Šiško zastopata bloka z Malgajeve ulice 5, 7 in 9 ter Frankopanske ulice 8, Vič sodeluje z blokom na Tržaški cesti 49, četrtna skupnost Jarše pa z blokoma na Pokopališki ulici 47 in 49.
Kaj pravijo predsedniki četrtnih skupnosti?
Bojan Hajdinjak, predsednik Četrtne skupnosti Jarše, pove, da jih o izboru finalistov občina sicer ni obvestila, se pa spominja, da sta lani kandidirala dva zelo urejena bloka, in ko nihče izmed njiju ni bil izbran, je bilo s strani stanovalcev kar nekaj razočaranja. Sicer ocenjuje, da so stanovalci z življenjem v njihovih soseskah zadovoljni, saj v četrtni skupnosti dajejo velik poudarek prometni varnosti, lepemu in urejenemu okolju, trudijo se tudi zmanjšati število črnih odlagališč, ki so predvsem ob reki Savi in Cesti na Obrije, ter si prizadevajo za učinkovito in odgovorno ravnanje z odpadki.Tadeja Vengar, predsednica Četrtne skupnosti Bežigrad, akcijo Naj blok pozdravlja in pove, da je njihov letošnji izkupiček stoodstoten, saj so na izbor prijavili dva bloka in oba sta se uvrstila v finalni izbor: »Veseli smo takšnih in podobnih akcij, ki zagotovo pripomorejo k motiviranosti in še večjemu elanu za energetsko sanacijo objekta in ureditev okolice, v kateri ne nazadnje živijo sami.«
Akcijo pozdravlja tudi Danilo Šarić, predsednik viške četrtne skupnosti, ki meni, da za ureditev mesta ne smejo biti zadolženi zgolj letni časi in mestne komunalne službe, pač pa »moramo meščani – kot gospodarji svojega doma – za svojo mikrookolico poskrbeti s še večjo pozornostjo, saj se s tem povečuje kakovost življenja, viša se vrednost nepremičnin in izboljšuje vtis okolice«.
V vseh treh zgoraj omenjenih četrtnih skupnostih k večji »zelenosti« Ljubljane prispevajo z različnimi akcijami, so zatrdili njihovi predsedniki. Za Bežigradom so tako v zadnjem času med drugim poskrbeli za ureditev nasadov grmičevja na Triglavski ulici, na Kardeljevi ploščadi in na ulici Bežigrad pred Gostilno Ravbar, v Jaršah vsako pomlad in jesen organizirajo grabljenje in odvoz odpadlega listja ter sodelujejo v čistilni akciji Očistimo Ljubljano, na Viču pa prav tako organizirajo čistilne akcije ter si prizadevajo za izgradnjo zunanjih rekreativnih naprav in otroških igrišč, saj imajo občani z njimi, tako Šarić, »dodatne razloge za 'iti na zrak'«.
Splošno zadovoljstvo meščanov in meščank
Kakšno pa je siceršnje zadovoljstvo Ljubljančanov in Ljubljančank z življenjem v Ljubljani? Rezultati raziskave evropskega statističnega urada Eurostat o zadovoljstvu z življenjem v evropskih mestih za leto 2015 kažejo, da je z življenjem v našem mestu zadovoljnih kar 92 odstotkov meščanov in meščank, kar Ljubljano uvršča med prvo deseterico evropskih prestolnic.Podatki kažejo, da je z urejenostjo javnih površin v celoti zadovoljnih 86 odstotkov prebivalcev, s šolami in preostalimi izobraževalnimi ustanovami je zadovoljnih 79 odstotkov ljudi, s kakovostjo zraka v mestu pa 76 odstotkov Ljubljančanov. S čistočo mesta je popolnoma zadovoljnih 88 odstotkov meščank in meščanov, z zelenimi površinami pa 88 odstotkov vprašanih. Z javnim mestnim prometom je v celotni zadovoljnih 75 odstotkov ljudi, z zdravstveno oskrbo ter športnimi objekti v mestu 69 odstotkov, s kulturnimi objekti 82 odstotkov, s stanjem cest in stavb v svojih soseskah pa je zadovoljnih 76 odstotkov vprašanih posameznikov. Rezultati raziskave potrjujejo tudi splošen občutek Ljubljančanov in Ljubljančank, da je Ljubljana varno mesto, saj se v njem kar 91 odstotkov ljudi počuti popolnoma varne. Drugim ljudem v svojih soseskah na splošno zaupa 81 odstotkov ljudi, s trditvijo, da je prisotnost tujcev v Ljubljani pozitivna, pa se strinja 77 odstotkov meščanov in meščank.
Med najbolj zadovoljne prebivalce evropskih prestolnic sicer spadajo tudi prebivalci Vilne, Stockholma in Köbenhavna, med najmanj zadovoljne pa prebivalci Aten, Rima, Bukarešte in Pariza.
