Pokopali šolskega okostnjaka Arthurja

LONDON  – Srednješolci so pripravili posebno spominsko slovesnost in pogreb za okostnjaka, na katerem so se anatomije učile generacije otrok. Sandra Dixon, tehnica v oddelku za umetnost srednje šole Haydock v istoimenskem kraju v Merseysidu, je na okostje – ki mu manjkajo obe roki in ena noga – naletela, ko je reorganizirala oddelek. Okostnjak, ki so mu od nekdaj rekli Arthur in so ga kar 40 let uporabljali pri pouku biologije na srednji šoli, je bil v skladišču, saj so ga nadomestili z novim, plastičnim. »Spominjam se, da sem pomislila, da bi bil to lahko pravi okostnjak,« je dejala Dixonova in pojasnila, da so naredili preizkus z modrim barvilom, da bi ugotovili, ali gre res za človeške kosti – test je bil pozitiven, zato se je vodstvo šole odločilo, da so potrebne dodatne preiskave. Pri teh je pomagal Bill Craddock iz pogrebnega zavoda Haydock Funeral Services.

Na pomoč so poklicali forenzičnega patologa, ta pa je po podrobnem pregledu ugotovil, da gre za moškega, starega med 25 in 30 leti, ki je umrl pred približno stoletjem in je bil najverjetneje iz Indije; strokovnjak je ugotovil še, da je imel moški močno ukrivljeno hrbtenico. Arthur je najverjetneje eden od na stotine skeletov, ki so jih v začetku dvajsetega stoletja kupili v Indiji – tovrstno trgovino so pozneje prepovedali.

Ko so ugotovili, da gre za pravo okostje, je srednja šola organizirala pogrebno slovesnost, ki se je je udeležilo ducat dijakov. Za slovesnost in pogreb je poskrbel zavod, ki je preskrbel tudi del zemljišča za grob, in sicer na lastne stroške. Po zakonu je treba vse človeške posmrtne ostanke, tudi če so stari sto let, primerno pokopati: »To je človeško bitje, in naša dolžnost je, da poskrbimo za primerno slovo in njegovo poslednje počivališče,« je dejala učiteljica umetnosti Ann Ashburn.