DRUGA PLAT

Po masakru v Parizu mlada Libanonka razburila Facebook, njen zapis so odstranili

Objavljeno 22. november 2015 13.54 | Posodobljeno 22. november 2015 14.02 | Piše: Mo. S.

»Oprostite. Žal nam je, da ste okupirali našo zemljo, jo plenili in si jo razdelili kot zlato. Žal nam je, da ste nas oropali naše blaginje, dostojanstva in svobode,« je v dolgem zapisu objavila Roua Naboulsi.

Roua Naboulsi, študentka iz Libanona.

PARIZ, BRIGHTON – Po pokolu v Parizu je marsikaj drugače. Da nič več ne bo tako, kot je bilo, ponavljajo tudi svetovni politiki, poseben pogled na dogajanje v Parizu pa je na facebooku prestavila tudi Roua Naboulsi iz Libanona, ki študira na univerzi Sussex v Brightonu v Veliki Britaniji.

Na facebooku je objavila obsežen zapis, ki pa ga je družba kmalu brez pojasnila, razen tega, da je šlo menda za kršitev standardov te družbe, odstranila. Zapis je sicer delilo 9000 ljudi, 12.000 pa ga je všečkalo, vendar to ni pomagalo. Kasneje so si vendarle premislili in objavo dovolili ter priznali, da so naredili napako, češ da vsak dan pregledujejo zapise, občasno pa se tudi zmotijo. Roua je ob tem zapisala, da vsakdo, ki ga je prebral, ve, da ni ničesar naredila narobe. Je pa vesela, da ga je uspela vsaj toliko razširiti in da se o njem pogovarjajo mnogi. Ampak to ne spremeni dejstva, da so ga brez pojasnila odstranili. »Preden druge države kritizirate zaradi pomanjkanja zahodnjaških vrednot, si jih raje najprej pridobite sami. Pa takšna svoboda govora,« je zapisala. In svoj spis za vsaj slučaj objavila še na svojem blogu.

»Nihče ni molil za nas«

In o čem je mlada Libanonka spregovorila? Seveda je obsodila teroristične napade v Parizu, obenem pa je spomnila, da se svet ne odziva na napade v Libanonu in Afriki. »Kar se je sinoči zgodilo v Parizu, je bilo grozno. Ostala sem pokonci, da sem spremljala novice in žal mi je za vse, ki so prizadeti zaradi teh napadov. Mednarodna skupnost se je odzvala po predvidevanjih, tako da je pokazala solidarnost do Pariza,« je začela.

V nadaljevanju je zapisala, da je dan pred tem bomba odjeknila tudi v njeni državi, Libanonu, in ubila 43 ljudi: »Nihče ni molil za nas. Nihče nas ni imel v mislih. Nobeden od svetovnih voditeljev ni pozno zvečer dal izjave o nas. Nihče si ni spremenil slike profila. Nobenih označevalcev (hashtagov) na twitterju ni bilo. Nobenih aplikacij na facebooku, da prijateljem sporočiš, da si varen. Samo tišina.« Podobno se dogaja v Siriji, pa prav tako tega nihče ne omenja na facebooku, temveč vsi zgolj molčijo, je še zapisala. Poleg tega se kri preliva v Palestini, Turčiji, Nigeriji, Kamerunu, Čadu, Nigru in drugje, pa ob vsem tem samo molčimo, še meni mladenka.

»Smo za vas preveč 'drugi'?«

»Niti nisem več jezna, ampak samo še utrujena. Izčrpana. Izčrpana, ker 2300 žrtev v Gazi ne dobi nobene pozornosti, zaradi minute, ko se nekaj zgodi v Evropi belim ljudem, pa so vsi povsem zlomljeni,« je dodala. Seveda ne želi, da bi bili ob tem ravnodušni in da ne bi žalovali, saj so umrli nedolžni ljudje. »Ampak, kaj pa mi? Si ne zaslužimo žalovanja? Nismo dovolj ljudje? Smo za vas preveč Arabci? Preveč črni? Preveč 'drugi'? Ste do nas težko sočutni zaradi drugačne barve kože? Ta pojav ima besedo,« še pravi Roua, ki jo moti, kako so 'majhni', kadar jih napadejo in da se morajo zdaj opravičiti za dejanja teroristov, ki so prav njim samim povzročili še veliko hujšega: »Kar izkušate v rokah teh ekstremistov, je le odtenek tistega, kar izkuša Sirija. Kar izkuša Libanon.« Očitno gre za bolno šalo, da se zdaj od njih, ki to doživljajo prav vsak dan, pričakuje opravičilo. Plačati morajo največje žrtve te tragedije, kot da še niso plačale dovolj s svojo krvjo in dostojanstvom, je dodala.

Za konec se je tudi opravičila: »Oprostite. Žal nam je, da ste okupirali našo zemljo, jo plenili in si jo razdelili kot zlato. Žal nam je, da ste nas oropali naše blaginje, dostojanstva in svobode. Žal nam je, da za seboj niste pustili nič drugega kot jezo. Žal nam je, da so se ti razočarani in marginalizirani ljudje združili v ekstremistične skupine. Žal nam je, da imate od njihovega barbarstva koristi. Žal nam je, ker jim dovolite, da nam to počnejo, da jih opogumljate in jim pomagate s sredstvi, s katerimi nam potem škodujejo. Žal nam je, da so se na koncu obrnili proti vam. Žal nam je, da so prišli po vas. Žal nam je. Upamo, da lahko v sebi najdete toliko moči, da nam odpustite.«

Deli s prijatelji