Gondole so bile v preteklosti večinoma sredstvo za transport na kraje, ki so drugače nedosegljivi, a so se brez težav ohranile tudi v času, ko je človeku uspelo speljati ceste še čez tako nemogoč teren, danes jih uporabljajo predvsem v turistične namene.
Armenija: država na jugu Kavkaza se ponaša z domnevno najdaljšo žičnico na svetu, ki so jo odprli leta 2010. Gondola vozi po 5,7 kilometra dolgi progi in vas v 11 minutah prek slikovite soteske Vorotan pripelje do samostana Tatev, ki leži na 1505 metrih nadmorske višine. Postavitev objekta je stala okoli 32 milijonov evrov, več kot polovico sredstev pa je priskrbel v Armeniji rojeni ruski poslovnež Ruben Vardanjan.
Venezuela: gondola povezuje mesto Mérida, ki leži okoli 1500 metrov nad morjem, in vrh 4756 metrov visoke gore Pico Espejo. Vožnja traja skoraj eno uro. Da se potniki lažje privadijo na višino, imajo tri vmesne postaje.
Malezija: najhitrejša gondola na svetu vozi s hitrostjo 90 kilometrov na uro (25 metrov na sekundo) in vas bo za okoli 8 evrov ponesla iz Gohtong Jaya v mesto Genting, ki je znano tudi kot malezijski Las Vegas. Mesto zabave leži na 2000 metrov visoki gori, pot pa vodi skozi džunglo.
Švica: revija National Geographic je za najbolj spektakularno gondolo v Evropi izbrala švicarski objekt, ki povezuje kraj Grindelwald Grund z 2343 metrov visoko goro Männlichen, kjer leži svetovno znano smučišče Wengen. To je tudi ena najdaljših kabelskih žičnic v Evropi, vožnja traja 30 minut.
Republika Južna Afrika: gondola se iz obmorskega mesta Capetown povzpne na 1086 visoko goro Table Mountain, ki je odlična razgledna točka. Med svojo kratko potjo, vožnja traja 10 minut, se gondola obrne za 360 stopinj, zaradi česar zagotovo ne boste zamudili niti koščka odličnega razgleda.
Slovenija: najdaljša gondolska žičnica pri nas prevaža potnike iz Bovške doline (436 metrov) na osrednji del smučišča na Kaninu (2200 metrov). Pot je dolga 2680 metrov, gondola pa vozi s hitrostjo štiri metre na sekundo, to je 14,4 kilometra na uro.
