Maysa je bila na videz popolnoma običajna 18-letnica. Živela je v predmestju Bruslja, kamor so se njeni stari starši iz Maroka preselili pred 50 leti. Imela je veliko prijateljev, odlične ocene v šoli, obvladala je več jezikov. Vse to se je spremenilo, ko si je nadarjena najstnica nadela džilbab (muslimansko ogrinjalo, ki prekriva celotno telo) in na glavo poveznila hidžab. Prenehala je peti in plesati, v čemer je prej uživala. Nehala je kaditi in se udeleževati zabav.
Oblekla džilbab, da bi skrila kilograme
»Ko danes pogledam nazaj, se vse to zdi kot velika črna luknja,« pravi Maysa. Čeprav je nemogoče odkriti vse podrobnosti, ki so jo vodile v radikalizem, tisti, ki jo poznajo, trdijo, da je bil prvi korak storjen s pomočjo spletnih omrežij. Maysa pravi, da je začela nositi džilbab, da bi prikrila nekaj odvečnih kilogramov. Toda ko je na spletu objavila sliko sebe oblečene v nova oblačila, je stik z njo vzpostavilo mlado dekle. Pogovarjali sta se o njenem novem videzu in se dogovorili, da bosta šli skupaj po nakupih. Maysa je tako spoznala skupino mladih žensk, ki so bile podobnega izvora kot ona.
V Siriji bi našla dobrega moža
Z novimi prijatelji se je videvala vse pogosteje. Zbirali so v restavracijah hitre prehrane ali kavarnah, vendar nikoli ne doma ali v mošeji. Sprva so govorili o islamu in preganjanju muslimanov po svetu. Končno je tema razprave postala Islamska država in življenje v novem kalifatu, kjer se, tako so menili, pravzaprav zelo dobro živi. »Rekli so mi, da v islamski državi ni zločinov in diskriminacije. Povedali so mi, da bi tam našla dobrega moža, nikoli pa niso omenili usmrtitev in drugih črnih scenarijev« se danes spominja Maysa. »Moraš opraviti svojo dolžnost in iti v Sirijo!« so jo prepričevali. Pritisk se je stopnjeval, dokler odhod v Sirijo ni postal edina stvar, ki si jo je Maysa želela.
Grožnje radikalcev
Naposled je Maysa vprašala svojo mater, kje je njen potni list. Glede na to, da so njeni starši že nekaj sumili, so ga skrili, obupano dekle pa je vodjo skupine prosilo za več časa. Potem so se pričele grožnje: če ne bo odpotovala z njimi, bodo našli njo, njene prijatelje in družino, posledice pa bodo strašne. Danes je minilo že sedem mesecev, odkar je Maysa razbila svoj skrivni telefon, tako da ga je položila na tirnice podzemne železnice. Nekdanjih prijateljev ne srečuje več, prav tako ne želi, da jo pokličejo. Upa le, da se njihove grožnje nikoli ne bodo uresničile ...
