STOCKHOLM, BERLIN, DUNAJ – »Krščanski demokrati smo bili za odprto azilno politiko, vendar so razmere zdaj zelo drugačne,« je na novinarski tiskovni konferenci dejala Ebba Busch Thor, ki je prepričana, da utegnejo razmere postati neobvladljive. Med drugim predlagajo začasne kontrole na mejah in posebna območja, kjer bi se tudi opravil podpis prišlekov. Tisti, ki ne bi zahtevali azila, bi se pač odslovili. Že v ponedeljek so konservativci predlagali, da tiste begunce oziroma migrante, ki k njim pridejo iz drugih držav EU, kjer pa niso zaprosili za azil, zavrnejo in jim enostavno prepovejo vstop v državo. Sprememba politike bi utegnila vplivati tudi na Slovenijo.
Spremembe v Nemčiji
STA pa poroča, da v Nemčiji odmeva torkovo sporočilo tamkajšnjega notranjega ministrstva, da od 21. oktobra tudi pri prosilcih za azil iz Sirije preverjajo, ali jih je mogoče v skladu z dublinsko uredbo vrniti v tisto državo članico EU, v katero so najprej vstopili. Nemška politika je razdeljena, Avstrija očitno zadovoljna, ostaja pa tudi še več nejasnosti. Kot so v torek potrdili na nemškem notranjem ministrstvu, se dublinski postopek, potem ko ga od konca avgusta za sirske državljane niso uveljavljali, že tri tedne znova izvaja za prosilce za azil iz vseh držav izvora, tudi Sirije. Na ta način želijo v Berlinu znova vzpostaviti red in nadzor nad vstopanjem v državo in azilnimi postopki. V skladu z veljavnimi evropskimi pravili, opredeljenimi z dublinsko uredbo, je treba prošnjo za azil obravnavati v državi, kjer oseba vstopi v EU. Kot so sicer v torek še pojasnili na ministrstvu, izvajajo to uredbo za vse države članice EU, preko katerih so migranti prispeli v EU, z izjemo Grčije. Kot pišejo nemški mediji, zvezni urad za migracije in begunce (BAMF) očitno že nekaj tednov znova za vsakega posameznega prosilca za azil, tudi če je ta iz Sirije, preverja vse vidike njegovega prihoda v Nemčijo, torej tudi to, ali naj bi ga v skladu s pravili EU vrnili v katero drugo članico EU. A kaj točno to pomeni v praksi, ni povsem jasno.
Problematično vračanje
Že v torek so se v nemških medijih zvrstile ocene, da se utegne vračanje ljudi v druge članice EU v trenutnih razmerah oz. na kratek rok izkazati za problematično. Po eni strani te države migrantov večinoma niso registrirale, po drugi strani pa nimajo zmogljivosti, da bi jih znova sprejele, vsaj ne v večjem številu. Kot je ob sklicevanju na sicer neuradne podatke poročala nemška tiskovna agencija dpa, naj bi bili doslej pred prihodom v Nemčijo v drugih članicah EU registrirani le okoli trije odstotki sirskih beguncev. Deutsche Welle na svoji spletni strani poleg tega ugiba, da dejstvo, da iz izvajanja dublinske uredbe ostaja izvzeta Grčija, pomeni, da ostajajo izvzeti tudi vsi tisti Sirci, ki so v EU prišli preko Grčije. To pa so bolj ali manj vsi tisti, ki so se v Nemčijo prebili po t. i. balkanski poti. Z ravnanjem notranjega ministra Thomasa de Maiziera, ki pripada stranki CDU, so nezadovoljni tako nemška levo usmerjena opozicija kot tudi koalicijski socialdemokrati (SPD). Ti naj z odločitvijo de Maiziera, da za Sirce znova uveljavi dublinski sistem, sploh ne bi bili seznanjeni. Že pred tem jih je tudi razjezil ministrov načrt, po katerem naj bi Nemčija sirskim beguncem omejila t. i. pravico do združitve družine oziroma do tega, da v državo pripeljejo svoje družine. Podpredsednik SPD Ralf Stegner je v torek ocenil, da de Maizieru ne bo uspelo in da ponovna uveljavitev dublinske uredbe za Sirce v praksi ne bo pomenila veliko. Kot je poudaril, je dublinski sistem 'mrtev' in EU ga mora nujno nadomestiti z drugim, utemeljenim na solidarni delitvi begunskega bremena, ki ne bo preobremenil posameznih držav članic.
Nehumano vračanje
V nemški organizaciji ProAsyl, ki se bori za pravice prosilcev za azil, svarijo, da bo notranje ministrstvo s svojimi odločitvami preobremenilo in povsem ohromilo BAMF. »Vračanje takšnega števila ljudi na Madžarsko ali Hrvaško je nehumano in istočasno nerealistično,« je za dpa ocenil vodja ProAsyla Günther Burkhardt.
Iz urada nemške kanclerke Angele Merkel so medtem danes sporočili, da jih notranje ministrstvo s spremembami glede izvajanja dublinske uredbe ni v naprej seznanilo, poroča dpa. Kot je zatrdila namestnica tiskovnega predstavnika nemške vlade Christiane Wirtz, je odločitev o tem sprejelo ministrstvo samo. Obenem je poudarila, da odločitve o tem, da se sirski prosilci za azil znova lahko vračajo v državo članico EU, ki jih je prva registrirala, ne gre razumeti kot preobrata do prihoda beguncev odprte nemške vladne politike. »To ni prav nič povezano s kakršno koli spremembo naše politične usmeritve,« je poudarila Wirtzeva.
Je pa z razvojem dogodkov očitno zadovoljna avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, ki je med drugim zadovoljna tudi z odločitvijo Slovenije, da postavi ograjo na meji s Hrvaško. Za avstrijsko tiskovno agencijo APA je Mikl-Leitnerjeva ponovno uveljavitev dublinske uredbe za Sirce pozdravila kot dobrodošel preobrat, s katerim se Nemčija od politike odprtih vrat vrača nazaj h »kulturi razuma in zmernosti. To je signal, na katerega smo čakali zadnje tedne.«
