Na Marsu kmalu rekord v maratonu

Nasino samodejno robotsko vozilo Opportunity (Priložnost), ki se že od 25. januarja 2004 vozi po površini Marsa, je doseglo uradni rekord v prevoženi razdalji na površini nekega drugega nebesnega telesa. Po Marsu je do 28. julija prevozilo več kot 40 kilometrov. Prejšnji rekord je imel sovjetski mobilni ali gibljivi robot Lunohod 2, ki je v zgodnjih sedemdesetih letih vozil po površini našega naravnega satelita ali Lune.

Rekord tudi v trajanju

»Opportunity je zapeljal dalje kot katero koli drugo mobilno ali gibljivo robotsko vozilo, ki potuje na nekem drugem svetu,« je namreč sporočil John Callas, ki je vodja projekta Marsove gibljive ali mobilne vesoljske sonde, namenjene raziskovanju površine Marsa.

To sondo upravljajo iz Nasinega vesoljskega središča J. P. L. ali laboratorija za reaktivne pogone v kalifornijski Pasadeni. Callas pripominja, da so najprej načrtovali, da bo ta mali gibljivi vesoljski laboratorij po površini Marsa prepotoval največ kak kilometer in da niso nikoli pričakovali, da bo zmogel kar 40-krat večjo razdaljo. Tudi garancijsko dobo sondinega delovanja na Marsu je presegel za kar 35-krat, saj je bila ta postavljena na 90 dni.

Po površini Marsa se premika že 3839 zemeljskih dni in 3736 Marsovih dni, saj je na tem planetu dan za 40 minut daljši od zemeljskega.

Med zadnjo vožnjo v dolžini 48 metrov, ki jo je sonda opravila 27. julija, se je stanje na števcu ali odometru ustavilo na 25,01 milje, torej na 40,25 kilometra. Opportunity je s tem prispela na južni rob kraterja Endeavour, ki ga raziskuje že tri leta, rezultati analiz pa so pokazali na prisotnost gline in sulfatov, bogatih z minerali in žveplom. To dokazuje, da je na tem območju v pradavnih časih obstajal predel, ki je bil manj bogat s kislo vodo, kot je bilo to na kraju, na katerem je na Marsu pristalo.

Če bo še vzdržalo in lahko nadaljevalo vožnjo še za nekaj kilometrov, se bo razdalja približala dolžini maratona na 42,2 kilometra, ko bo doseglo tudi novo raziskovalno točko, ki zanima vesoljske znanstvenike. Ti so to območje že imenovali dolina maratona. Opazovanja umetnih satelitov, ki krožijo v orbiti okrog planeta, namigujejo, da bi tam utegnili biti različni glineni minerali.

Rusi rekorderji Lune

Sovjetsko lunarno gibljivo in raziskovalno vozilo Lunohod 2 pa je bilo naslednik Lunohoda 1, ki je po površini Lune potovalo v letu 1970. Lunohod 2 je na Luni pristal 15. januarja 1973, nato je po površini v manj kot petih mesecih prepotoval kar 39 kilometrov. To razdaljo so natančno izmerili s pomočjo ameriške sonde LRO (Lunar Reconnaissance Orbiter), ki v nizki orbiti kroži okrog Lune in je opremljena z zelo močno kamero ter optičnim sistemom. Ta je med drugim ne samo posnela Lunohod 2 na površini Lune, ampak celo njegove sledi.

Irina Karačevtseva z moskovske državne univerze, oddelka za geodezijo in kartografijo in zunajzemeljski laboratorij, Brad Jolliff z univerze Washington v St. Louisu, Tim Parker iz JPL ter številni drugi znanstveniki so sodelovali pri potrjevanju kartografskih in drugih podatkov pri izračunavanju razdalj, ki primerjajo razdalje, ki sta jih prevozila Lunohod in Opportunity.

»Program obeh sovjetskih lunarnih gibljivih robotskih sond Lunohod pomeni dva vrhunska dosežka v zlati dobi planetarnih raziskovanj v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja,« navaja dr. Steve Squyres z univerze Cornell, ki je glavni raziskovalec pri programu Marsove sonde Opportunity, tako vlogo pa je imel tudi v primeru sestrske sonde Spirit, ki pa je že pred leti odpovedala in ne deluje več. Squyres sicer meni, da smo prišli do druge zlate dobe planetarnih raziskovanj.