BRUSELJ, LJUBLJANA – Tehnična sredstva za zavarovanje meje so pripravljena, potrebna je samo politična odločitev, je povedala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar danes v Bruslju. Na vprašanje, ali bo odločitev sprejeta danes na seji vlade, je odgovorila: »Mislim, da bi se znalo zgoditi. Težko pa rečem, saj je to odvisno tudi od ostalih partnerjev.«
Odločitev je po njenih besedah odvisna od ocene stanja in od ukrepov sosednjih držav, saj je Slovenija vpeta v verigo in ni sama na balkanski migracijski poti.
Okoliščina, na katero mora biti Slovenija kot majhna država z omejenimi zmogljivostmi še posebej pozorna, je krepitev migracijskega tok, je še izpostavila ministrica. Slovenska notranja ministrica je sicer danes na izrednem zasedanju v Bruslju kolege obvestila o razmerah v Sloveniji, ki je pod velikim migracijskim pritiskom, zelo nesorazmernim glede na velikost države.
Slovenska ministrica je na zasedanju tudi poudarila, da Slovenija po najboljših močeh izvaja schengensko zakonodajo, torej registracijo in varnostni pregled vseh, ki prihajajo na njeno ozemlje.
Kolegom je tudi povedala, da odkrito pričakuje, da bo Evropska unija napela vse sile za varovanje schengenskega prostora. Edini način za zagotovitev nadzorovanega toka je po njenih besedah prek varovanja schengenske meje.
Erjavec o novem valu
Zunanji minister Karl Erjavec je danes pred sejo vlade, ki zdaj traja že tri ure, dejal, da lahko Slovenija v sredo ali najpozneje v četrtek pričakuje od 20.000 do 30.000 migrantov.
Pri nadzoru schengenske meje slovenskim policistom ta hip pomaga 150 kolegov iz tujine, med njimi je tudi 52 madžarskih policistov, ki sta jih na mejnem prehodu Dolga vas danes sprejela madžarska veleposlanica v Sloveniji Edit Szilagyine Bartofi in direktor Policijske uprave (PU) Murska Sobota Damir Ivančič.
Do zdaj v Slovenijo vstopilo 167.505 migrantov, danes 3237.
BERLIN, STOCKHOLM, OSLO – Uradni govorec nemške vlade Steffen Seibert je danes napovedal spremembo v politiki do beguncev, in sicer predvsem v tem, da se jim člani njihovih družin ne bodo mogli samodejno pridružiti. Vlada kanclerke Angele Merkel poskuša na ta način pomiriti spore znotraj lastnih vrst glede politike do beguncev. Po besedah Seiberta so združitve beguncev z ostalimi člani družine trenutno praktično nemogoče, saj se nemške oblasti na vso moč trudijo, da registrirajo in namestijo tiste begunce, ki so že prišli v Nemčijo in v visokih številkah prihajajo iz Sirije. »Če si pogledamo realno stanje po državi, je vsem lahko jasno, da združevanja družin pod temi pogoji enostavno niso mogoča,« je povedal Seibert in dodal, da ta ukrep ne bo zajemal spremembe nemške zakonodaje. Seibertove napovedi prihajajo po novih sporih znotraj nemške vladne koalicije, ki so izbruhnili v petek, po tem ko je notranji minister Thomas de Maziere očitno vlado ujel nepripravljeno in pozval k omejitvam pri podeljevanju azila sirskim beguncem. A zdaj Seibertove izjave nakazujejo, da se je vlada premaknila v smer, ki jo je nakazal notranji minister, torej da se sirskim beguncem v Nemčiji ne onemogoči združevanja s člani njihovih družin. Poleg tega je pozval še k časovni omejitvi pravice do bivanja za sirske begunce na eno leto. Na Švedskem in Norveškem zabeležili rekordne številke Iz Švedske in Norveške danes poročajo, da so v preteklem tednu zabeležili nov rekorden prihod beguncev. Število vloženih prošenj za azil je v teh skandinavskih državah narasel predvsem na račun večjega števila ljudi iz Afganistana. Po podatkih švedske agencije za migracije so od 2. novembra do nedelje zabeležili 10.201 novo prošnjo za azil. Od tega je bilo kar 4333 prosilcev iz Afganistana, med njimi pa kar 2933 mladoletnikov brez spremstva. Sircev je bilo medtem 2719, Iračanov pa 1405. Švedske oblasti so nedavno napovedovale, da v državi letos pričakujejo med 140.000 in 190.000 prošenj za azil, potem ko so jih še poleti pričakovale polovico manj. V Stockholmu so pretekli teden sporočili, da so njihove kapacitete dosegle mejo, in zdaj pričakujejo, da bodo del beguncev prevzele druge države članice EU. Na Norveškem je medtem direktorat za migracije danes sporočil, da so v preteklem tednu zabeležili 2452 prošenj za azil, od tega 899 od Afganistancev, 692 od Sircev in 228 od Iračanov. Več kot polovica beguncev na Norveško prihaja prek mejnega prehoda Storskog na kopenski meji z Rusijo, daleč v Arktiki. Mnogi ta avtocestni prehod prečkajo na kolesih, saj peš to ni dovoljeno. Norveška premierka zavrača vse glasnejše pozive, naj prehod zapre, in pravi, da bi se s tem problem le preselil na druge dele okoli 200-kilometrske meje. |
