Les je lahko tudi prosojen

Slišati je kot neslana šala ali potegavščina, a prosojni les dejansko obstaja. Po desetletjih dela je znanstvenikom s tehnološkega inštituta v Stockholmu končno uspelo izdelati material, ki bi lahko, če bi ga začeli masovno proizvajati, korenito spremenil arhitekturo in solarno tehnologijo. Po trditvah raziskovalcev je prosojni les poceni, obnovljiv vir, ki lahko bistveno zmanjša ceno notranje osvetljave in ga lahko celo uporabimo za izdelovanje oken s sončnimi celicami. Prav tako ga lahko uporabimo za izdelavo oken, ki v eno smer prepuščajo svetlobo, v drugo pa so le polprepustna. »Prosojni les je dober material za solarne celice, ker je poceni, široko dostopen in obnovljiv vir,« je povedal Lars Berglund. »To je še posebno pomembno, če želimo prekriti velika območja s sončnimi celicami.« Seveda koncept prosojnega lesa ni nov, vendar je prvič v zgodovini znanstvenikom dejansko uspelo narediti prosojni les, ki se ga da masovno proizvajati. V procesu ustvarjanja tega sodobnega materiala so začeli z vzorci komercialno dostopnih vrst lesa, nato pa kemično odstranili lignin – strukturni polimer v celičnih stenah rastlin. Prav ta je odgovoren za blokiranje med 80 do 95 odstotki svetlobe, ki pade na les. Vendar z odstranitvijo lignina les ni postal prozorne, lepe bele barve. V ta namen so mu dodali akril ali pleksi. Tako je postal material prosojen in hkrati dvakrat močnejši, kot bi bil sam pleksi. Zdaj se trudijo še izboljšati prosojnost novega materiala in proizvodne zmogljivosti. »Les je daleč najbolj naraven material, ki ga uporabljamo v stavbah,« je pojasnil Berglund. »Zelo privlačno je, da je obnovljivi vir. Prav tako ima odlične mehanske lastnosti, med drugim je močan, vzdržljiv, ima nizko gostoto in nizko toplotno prevodnost.«