Konjički, veliki štiri milimetre

V Hiši morja na Dunaju že več kot desetletje vzrejajo atlantske dolgonose morske konjičke. Kar 80 odstotkov jih nato predajo drugim živalskim vrtovom po svetu, več sto primerkov pa je v hiši na ogled obiskovalcem.

Znanstveniki so več let raziskovali, kako bi najuspešneje vzrejali te občutljive živali, katerih mladički so veliki zgolj štiri milimetre. Direktor Hiše morja in morski biolog Daniel Abed-Navandi je idejo dobil v Kaliforniji, ko je spoznal vzrejo meduz. Tako kot meduze tudi mladički morskih konjičkov lebdijo in krožijo v morju. Zato so v dunajski Hiši morja razvili posebno centrifugo, v kateri prvih nekaj tednov življenja lebdijo mladički. Z nežnim kroženjem vode jim plankton, ki ga morajo vedno imeti v izobilju, priplava naravnost pred usta. Tako lahko že v prvih mesecih življenja, kot v naravi, postoterijo svojo telesno težo.

Odrasli morski konjički potrebujejo od tri do štiri obroke rakcev na dan. Samica prenese svoja jajčeca v samčevo trebušno vrečo, ki je podobna kengurujevi. Samec jajca oplodi in jih nosi, dokler se več sto mladičev ne izleže. Porod traja od več ur do dveh dni. V nasprotju z večino drugih rib ostaneta samec in samica morskega konjička skupaj vse življenje in se le redko zelo oddaljita drug od drugega.

Dunajskim znanstvenikom je tudi uspelo razvozlati pomen glasov, ki jih oddajajo morski konjički. V sodelovanju z Univerzo Dunaj so spoznali, da zvok, podoben klikanju, spuščajo zadovoljni morski konjički pri hranjenju in dvorjenju, medtem ko mrmranje pomeni, da se počutijo ogrožene.

Hiša morja je v nekdanjem protiletalskem stolpu iz druge svetovne vojne v središču avstrijske prestolnice. Na 5000 kvadratnih metrih skupne površine v 11 nadstropjih si je mogoče ogledati 10.000 živali – od želv, skatov, krokodilov, kuščarjev vseh vrst, kač, sladkovodnih in morskih rib ter opic do ptic, netopirjev in mrčesa.