Izbruh, ki bi ustavil življenje na Zemlji

V kraju Boulder v ameriški zvezni državi Kolorado je bila nedavno posebna delavnica ameriške agencije za spremljanje oceanov in atmosfere NOAA, ki so se je udeležili znanstveniki, vladni uradniki in različni izvedenci ter strokovnjaki. Glavna tema njihovega pogovora je bil vpliv delovanja Sonca na vesoljsko vreme oziroma so razpravljali o nevarnostih in verjetnosti viharjev na Soncu. Če je bilo sprva videti, da letos ne bo resnih razprav, saj je zdajšnji sončni cikel šibkejši, kot je običajno, pa je bilo ravno nasprotno, saj se je veliko govorilo o intenzivnem sončnem viharju, ki je skoraj za las zgrešil Zemljo.

»Če bi jo zadel, bi še vedno pobirali drobce,« je povedal Daniel Baker z univerze v Koloradu. Vrniti se moramo namreč v 23. julij 2012, ko je val plazme ali CME odletel s Sonca s hitrostjo 3000 kilometrov na uro, kar je bila več kot štirikratna hitrost običajnega takšnega izbruha. Vihar je namreč udaril prek Zemljine orbite, vendar na srečo našega planeta ni bilo tam, tako da je udaril na vesoljsko plovilo Stereo-A. Raziskovalci so od takrat analizirali podatke in ugotovili, da je bil sončni vihar eden od najmočnejših v zabeleženi zgodovini. Morda je bil celo močnejši od Carringtonovega dogodka. Gre za dogodek, ki je dobil ime po astronomu Richardu Carringtonu in se je pripetil daljnega septembra 1859. To je bila serija močnih izbruhov na Soncu, ki so povzročili pojav polarnega sija do Tahitija. Intenzivni geomagnetni viharji so povzročili izpad svetovnega omrežja telegrafov kot tudi iskrenje žic in celo požare v nekaterih telegrafskih uradih in s tem uničili tako imenovani viktorijanski internet.

Velika škoda

Podoben dogodek bi imel danes katastrofalen učinek na moderno omrežje daljnovodov in telekomunikacij. Kot navaja študija ugledne in prestižne Nacionalne akademije znanosti, bi bila skupna ekonomska škoda ocenjena na več kot 20 bilijonov dolarjev ali kar 20-krat več od tiste, ki jo je pred časom povzročil orkan Katrina v New Orleansu in njegovi okolici. Že omenjeni izbruh Sonca julija 2012 je bil sestavljen iz dveh dogodkov v presledku od 10 do 15 minut. Če bi se dogodila samo teden prej, bi udarila na Zemljo in povzročila številne nevšečnosti in veliko škodo. Ko je Carringtonov dogodek zadel Zemljo v 19. stoletju, takratne tehnologije niso bile tako občutljive za elektromagnetne motnje.

Dandanes si moderna družba življenja brez tehnologij, kot so GPS, satelitske komunikacije in internet, ki so zelo občutljive za Sonce, ne more predstavljati. Če ne bi bilo Nasinih satelitov stereo, o moči tega superviharja ne bi vedeli veliko. Vse to le potrjuje, kako pomembno je, da so okrog Sonca vesoljske boje, s katerimi proučujemo vesoljsko vreme.