Islandski bum tudi v hostlih in kampih

Čeprav je ribištvo še vedno glavna gospodarska panoga, s katero se preživlja kar večina od skupno 320.000 Islandcev, je turizem tista, ki zaradi izjemno hitrega razvoja najugodneje vpliva na izhod iz gospodarske krize. Od Slovenije petkrat večja država je namreč v zadnjih letih kar potrojila turistični promet. Tako bo letos deželo ledenikov in vulkanov obiskalo 25 odstotkov več tujih turistov kot lani. Ob 70-letnici samostojnosti, ki so jo praznovali minuli teden, pa bodo letos presegli milijon turistov iz tujine. Torej bo njihovo število kar za trikrat preseglo število prebivalcev.

Prodajajo predvsem naravo

Medtem ko je na začetku islandski turizem slonel predvsem na obisku glavnega mesta in na enodnevnih izletih v Zlatem trikotniku, saj drugje tako rekoč ni bilo prenočitvenih zmogljivosti, pa zdaj uspešno prodajajo tudi zgodovinske in predvsem naravne znamenitosti po vsej državi. Kakšen bum je v zadnjih letih doživela Islandija, se najbolje opazi že na močno povečanem glavnem letališču Keflavik, ki ga še širijo. Poleg nacionalnega prevoznika, ki je bil včasih edina letalska povezava Islandije s svetom in ki je floto popolnoma posodobil ter se tržno in cenovno prilagodil sodobnim smernicam, zdaj na Islandijo leti – vsaj v sezoni – še kakšnih dvajset družb. Med njimi so tudi vsi najpomembnejši nizkocenovniki, ki so to do včeraj izjemno drago državo približali tudi tistim s plitvejšimi žepi, predvsem pa mladim.

Medtem ko so pred gospodarsko krizo zelo drago Islandijo obiskovali predvsem starejši in premožnejši, ki so videli že ves svet, so po močni devalvaciji islandske krone s pocenitvijo turističnih storitev v deželo vulkanov, ledenikov in divjih gorskih rek pritegnili tudi mlajšo generacijo in ji prilagodili ponudbo. Tako agencije poleg tradicionalnih programov za starejše ponujajo vrsto možnosti za ljubitelje ekstremnih športov. Od raftinga po divjih ledeno mrzlih rekah do plezanja po ledenikih in vožnje po njih s snežnimi sanmi. Zelo priljubljene so vožnje z arktičnimi džipi z ogromnimi kolesi prek divjih planinskih rek in potokov, po dolgih in širokih ledeniških dolinah do vznožij ledenikov in vulkanov, pogosto pa tudi kar do vrha kraterjev.

Kampi kot gobe po dežju

Nekdaj ste lahko prenočevali zgolj v redkih in (pre)dragih hotelih, zdaj pa lahko prespite povsod po otoku tudi v cenejših prenočiščih. Kriza je namreč številne domačine prisilila, da sprejmejo turiste na svojih domovih, veliko pa je novih objektov z dokaj dostopnimi cenami. Poleg hostlov, kjer je udobno prenočiti tudi v dežju, ki je poleti na Islandiji dokaj pogost, kljub relativno neprijaznim razmeram po vseh koncih otoka kot gobe po dežju rastejo kampi. Prav zaradi dežja in nizkih temperatur tudi poleti turisti vse pogosteje najemajo avtodome in počitniške prikolice. Med prvimi so še posebno priljubljeni tisti iz terenskih vozil, s katerimi lahko zapeljete tudi stran od sicer dobro vzdrževanih islandskih cest. Seveda pa prednosti pokažejo še posebno v snegu, ki lahko na tem severnoevropskem otoku preseneti tudi sredi poletja.