RAKOVICE

Gume krpajo 
kar s kondomi

Objavljeno 04. maj 2017 20.33 | Posodobljeno 04. maj 2017 20.42 | Piše: S. I

Kubansko južno obalo vsako pomlad preplavijo rakovice, na tisoče jih pomendrajo.

Pod kolesi konča na tisoče rakovic, ki preluknjajo tudi številne gume. Foto Reuters

Prašičji zaliv na Kubi je doživel novo invazijo – a tokrat ne nasprotnikov Castrovega režima, ki bi ga sponzorirala ameriška centralna obveščevalna agencija Cia, ampak so obalo zaliva na jugu Kube zavzele rakovice. Te so ob spomladanskem deževju v milijonih prilezle iz tropskih gozdov, da bi se parile v morju, nato pa se bodo vrnile v domači gozd.

Rdeče rakovice se pojavijo ob jutranji zori in večerni zarji, pri čemer nanje na poti do morja prežijo številne nevarnosti. Za začetek jih na tisoče in tisoče med prečkanjem obalne ceste pomendrajo avtomobili, pravo gostijo pa imajo tudi tamkajšnje ptice. V bližini obale je tako precej neprijeten vonj po zmečkanih rakovicah, katerih trdi oklepi lahko prebodejo tudi avtomobilsko pnevmatiko.

»Preden dojameš, jih je 30 ali 40 že v koči,« pravi Edian Villazon, ki v hiški na plaži prodaja svežo morsko hrano. Ne pa tudi rakovic, saj so Kubanci prepričani, da je ta vrsta strupena. »Vedno moramo zapirati vrata.«

Končajo pod kolesi

Prašičji zaliv, kjer so se leta 1961 izkrcali kubanski izseljenci, ki jih je sponzorirala Cia, da bi izvedli državni udar, kar pa jim ni uspelo, je del narodnega parka, v katerem živi kar osem desetin vseh avtohtonih kubanskih živalskih vrst. Zaliv je zelo priljubljen tudi med potapljači, saj ponuja številne podvodne jame, koralni greben in prečudovito turkizno morje. V zadnjem letu je število obiskovalcev, še posebno po otoplitvi odnosov med Kubo in ZDA, zelo naraslo.

»Rakovice se premikajo presenetljivo hitro, čeprav je tudi malce žalostno videti vse te zmečkane živalce na cesti,« je dejala 36-letna francoska turistka Emilie Lannegrand. A čeprav jih ogromno konča pod kolesi, to še zdaleč ne ogroža rakovic vrst Gecarcinus ruricola in Gecarcinus lateralis, ki živijo na Antilskih otokih. Podobne migracije spomladi potekajo tudi po drugih koncih Kube in Antilov.

Za domačine je velika selitev priložnost za zaslužek. Kakor pravi Ito Molina, turisti brez težav odštejejo po deset dolarjev za krpanje predrtih pnevmatik, kar je za povprečnega Kubanca, ki v državni službi zasluži 25 dolarjev na mesec, fantastična vsota. In Ito gume zakrpa kar s kondomi, ki jih na Kubi zaradi nizke cene in dostopnosti uporabljajo za marsikaj. »Med vsemi temi avti jih veliko konča s preluknjano gumo, tako da le stojimo ob cesti in čakamo na stranke,« še pojasni Ito Molina.

Deli s prijatelji