Najzagonetnejši nasmeh je očitno skrival še eno skrivnost: svojo predhodnico! Mona Liza iz Islewortha je ravno tako nastala izpod mojstrskih rok Leonarda da Vincija, so potrdili švicarski strokovnjaki, in to več desetletij pred slovito umetnino, ki že tri stoletja krasi pariški Louvre.
Naj spomnimo, gre za portret mlajše ženske, katerega preteklost je ob odkritju segala le do sejma v Somersetu pred prvo svetovno vojno, okvirne ocene pa so ga umeščale v pozno 16. stoletje, torej naj bi bil delo enega od učencev renesančnega velikana. Leta 1913 ga je kupil angleški zbiratelj Hugh Blaker in ga shranil v svojem studiu v Isleworthu, od tod torej ime. Leta 1962 ga je prodal ameriškemu zbiratelju Henryju F. Pulitzerju, ki si je vse življenje prizadeval dokazati, da ima v lasti Leonardov original, umetnino pa je po smrti zapustil svojemu dekletu. Olje na platno je pozneje zamenjalo še nekaj lastnikov, dokler ga ni kupil švicarski konzorcij Mona Lisa Foundation in ga shranil v bančnem trezorju. Po štiridesetih leti pa je znova ugledal luč dneva oziroma temeljite karbonske analize, ki ga je po več mesecih le uvrstila v čas okoli leta 1506, La Gioconda, slovito olje na topolov les, ki je bilo že neštetokrat žrtev ponarejevalcev, tatov in vandalov, pa naj bi nastalo okoli leta 1516, kot naročilo firenškega bogatuna Francesca del Giaconde.
Dve skrivnostni dami
Kljub kritikam nekaterih poznavalcev, denimo Michaela Kempa, britanskega strokovnjaka za Leonardova dela, češ da je med portretoma veliko dimenzijsko neskladje, ravno tako da se ne ujemata sloga, so Švicarji prepričani, da so z geometrijsko analizo odpravili dvome, komentarje o neujemajočih se tehnikah pa so zavrnili, češ da mojster v 15. stoletju še ni imel izpopolnjenega ustvarjalnega sloga. Na inštitutu se sklicujejo tudi na zgodovinsko knjigo Giovannija Lomazza iz 1584., ki omenja tako Giocondo kot tudi Mono Lizo, torej namiguje, da sta sliki oziroma skrivnostni dami v resnici dve.
