VATIKAN – V letošnjem postnem času pred velikonočnim vstajenjem Katoliška cerkev doživlja posebno stanje, kakršnega ne pomni. V Vatikanu pričakujejo prihod še zadnjega od 115 kardinalov volivcev. Prav vsi se še posebno zanimajo za zadevo Vatileaks, uhajanje vatikanskih zaupnih dokumentov. A vse težave papeža Benedikta XVI. ne koreninijo le za domačim obzidjem. Marsikaj, kar je po eni plati zbujalo skrb, po drugi pa zgražanje, se je pletlo na različnih ravneh. Vse zdaj v senco potiska blišč žarometov, uprtih v odstop in slovo Benedikta XVI., ter v volitve njegovega naslednika, 266. papeža. Kmalu potem, ko se bo iz Sikstinske kapele pokadil bel dim, bo francoski kardinal v rimski kuriji Jean-Louis Tauran z osrednjega balkona bazilike sv. Petra oznanil znameniti Habemus papam, imamo papeža, ter povedal njegovo ime. Kot je v sredo napovedal vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi, naj bi Cerkev novega poglavarja dobila do cvetne nedelje, 24. marca.
Odločilni nastopi
Izbira prihodnjega papeža se ne začne šele s konklavom, ampak že s splošnimi zborovanji kardinalov. Sklicuje jih dekan kardinalskega zbora Angelo Sodano. Med zasedanji se seznanijo z volilnimi pravili in – kar je morda še najpomembneje – izmenjajo si poglede o tem, kakšnega papeža Cerkev ta čas najbolj potrebuje. Možnost, da poda svoje mnenje, ima vsak kardinal. Nastopi so lahko zelo pomembni za poznejšo izvolitev, kot v zadnji Družini pove teolog Stanislav Slatinek: »Kronisti ugotavljajo, da se je prav zaradi svojega odličnega nastopa na teh splošnih zborovanjih kardinal Wojtyla uvrstil med prednostne kandidate za papeža.«
Edini veljaven način za izvolitev papeža so tajne volitve na edinem možnem kraju – v Sikstinski kapeli. Za obiskovalce so jo že zaprli in preuredili. Kardinali volivci smejo med konklavom prebivati le v Domu sv. Marte zraven bazilike sv. Petra. Po zaobljubi molčečnosti, vse dokler traja konklave, z zunanjim svetom ne smejo imeti nobenih stikov.
Prvi dan volijo samo enkrat popoldne
Rezultat teh volitev že pove, kdo so kandidati. Naslednje dni volijo po dvakrat dopoldne in popoldne. Vsak volivec na listek napiše predlaganega kandidata, ki mora za izvolitev v posameznem volilnem krogu zbrati dve tretjini glasov. Če papeža ni niti po zadnjem glasovanju četrtega dne, volivci peti dan počivajo. Če ga ne izvolijo niti po štirih ciklusih s 34 volilnimi krogi, lahko izbirajo med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem volilnem krogu prejela največ glasov.
Konklave, posredno tudi volitve, usmerjajo močne osebnosti kardinalskega zbora. Tokrat bosta to predvsem dekan Angelo Sodano in kamerleng Tarcisio Bertone. Čeprav prvi zaradi starosti ne bo smel voliti, bo med zasedanji in mašno homilijo ob začetku konklava volivce usmerjal – kar bo kamerleng lahko počel tudi med konklavom. Pri volilnem postopku – med drugim tudi pri sežiganju volilnih lističev – bodo kamerlengu Bertoneju pomagali trije kardinali. Žreb je za njegove pomočnike določil kardinale Giovannija Battisto Reja, Crescenzia Sepeja in Franca Rodeta. Ta je obenem prvi kardinal volivec, ki ima slovensko državljanstvo. Kot prvi Slovenec na konklavu je leta 2005 že volil torontski kardinal Alojzij Ambrožič (umrl avgusta 2011).
Premišljanja patra Branka
Po mnenju patra klarinetinca Branka Cestnika, od oktobra na sobotnem letu v Madridu, delitve na progresivno in konservativno polovico kardinalov ne zdržijo, saj »progresistov praktično ni več«. Pač pa se določene napetosti lahko sprožijo med tistimi, ki so za čiščenje nepravičnosti v Cerkvi bolj po tiho, in linijo, ki zahteva »čiščenje bolj na očeh javnosti«. Določeno napetost je pričakovati tudi na geografski ločnici med Evropo (morda celo samo Italijo) in preostalim svetom.
Simbolni pomen neevropskega papeža bi bil zelo velik, precej podoben izvolitvi Karola Wojtyle leta 1978, meni Cestnik, a poudarja: »Papež mora biti tudi sposoben, intuitiven, globok. Malo bi pomenil papež z daljnih celin, če potem ne bi zmogel, denimo, sproščene komunikacije s svetovnimi politiki in množicami vernikov. Ali pa papež iz Afrike, ki bi bil na koncu bolj rimski od rimskih kardinalov.«
Novi papež kot Jezus
Novi papež bo moral predvsem spraviti v red kurijo in finance, je za Družino povedal pater Branko Cestnik. Finančno čiščenje v Vatikanu »bo simbolno čiščenje vsega finančnega sveta, papež bo kot Jezus, ki preganja trgovce iz templja«. Naslednja naloga je nova evangelizacija – škofje in župniki pričakujejo drugačen vzorec župnije, jasnejša navodila za pastoralo oddaljenih vernikov.
