Okoli Zemlje kroži na milijone kosov smeti, nekateri so drobni, drugi dovolj veliki, da jih lahko vidimo s teleskopom, oboji pa ogrožajo vesoljske odprave in satelite. Strokovnjaki so razkrili, da je kar 23.000 kosov dovolj velikih, da jih je treba neprestano spremljati, večina predmetov pa je manjših od 10 centimetrov in jih ne moremo nadzirati.
To ni spodbudno, saj lahko že predmet velikosti sponke za papir povzroči katastrofo. Na srečo je trkov malo, najbolj nevarni pa so ostanki iz dveh incidentov. Leta 2007 je kitajska z raketo uničila svoj satelit, leta 2009 pa je ameriški komercialni komunikacijski satelit zadel v odsluženega vremenskega iz Rusije. Leta 2015 so morali zaradi ostankov tega trka v kapsulo Sojuz evakuirati posadko Mednarodne vesoljske postaje. Na srečo se nikomur ni nič zgodilo, a ti ostanki bodo ostali v orbiti na tisoče let. Koščki z medsebojnimi trki ustvarjajo nove koščke, tako da jih je vedno več.
Doslej smo v vesolje izstrelili več kot 7000 satelitov, zdaj jih deluje 1500. V naslednjem desetletju bi lahko to število naraslo na 18.000, v načrtu so tako imenovane megakonstelacije, skupine združenih satelitov, ki naj bi izboljšali dostopnost do interneta. »To bo le še povečalo težave, ki jih imamo s sledenjem tem predmetom, v prihajajočih letih bo zadeva postala zelo resna,« je prepričan Brian Weeden iz organizacije Secure World Foundation, ki ima sedež v Washingtonu in preučuje odgovorno uporabo vesolja.
Dejstva, da smo planet ogrnili v roj smeti, se še vedno ne zavedamo dovolj. Razmere pa so skrajno resne, saj se sateliti pred trki s smetmi ne morejo zavarovati. Na srečo je očitno zalegel strah pred finančnimi posledicami trkov, zato so se začeli pogovori o vzpostavitvi mednarodnih pravil odgovorne uporabe vesolja in iskanju načina, kako ga očistiti. Če tega ne bomo storili, bi si lahko celo zaprli dostop vanj.
