RAKA – Francija je udarila nazaj: besede Françoisa Hollanda se uresničujejo, neusmiljeni obračun z Islamsko državo se je začel. Po terorističnem napadu v Parizu, v katerem je umrlo 129 ljudi, ranjenih je 352, so francoska vojaška letala v sodelovanju z ameriškimi letalskimi silami izpeljala najhujše obstreljevanje na središča Islamske države v Siriji doslej.
Racija za racijo
S skupno 20 bombami iz 10 letal, ki so vzletela iz Združenih arabskih emiratov in Jordanije, so zadeli štiri tarče, in sicer teroristični poveljniški center, skladišče orožja, center za novačenje džihadistov in vadbeni center v Raki, neuradni prestolnici Islamske države; podatkov o morebitnih smrtnih žrtvah še ni, a francoski viri poročajo, da je civilisti menda niso skupili. V Raki je sicer po bombardiranju zavladala panika, predvsem zaradi prekinitve električnega toka in pomanjkanja vode; razmere se še niso umirile, napadi pa naj bi se nadaljevali. Še vedno skrajno napeto pa je po petkovih napadih na šest območij v Parizu, kjer se racije vrstijo druga za drugo; do ponedeljkovega jutra naj bi jih policija in vojska z okrepljenimi pooblastili izpeljali že več kot 150, in sicer v Toulousu, Lyonu, Grenoblu, Calaisu in dveh pariških predmestjih, izjemno aktivne pa so tudi belgijske oblasti, ki so prečesavale predvsem bruseljsko četrt Molenbeeck; ta že dolgo velja za leglo džihadistov, odgovornih za številne teroristične napade ali poskuse napadov od leta 2004. Skupno naj bi prijeli več ljudi in zasegli več kosov orožja, pištole, kalašnikovke, raketomet in samomorilske jopiče, ki naj bi bili izdelani na evropskih tleh, ali gre za osumljence, povezane prav s petkovim strahotnim napadom, še ni znano, vsekakor pa gre za ljudi, ki jih bodo obravnavali v sklopu splošnega boja proti terorizmu. Francoske varnostne službe poročajo, da so identificirale še dva napadalca, domnevno vpletena v pariški masaker, in sicer 28-letnega Samyja Aminourja, ki naj bi sejal smrt na koncertu v Bataclanu, in Abdelhamida Abaaouda. Francoska protiteroristična enota naj bi prvega sicer poznala že od leta 2012, ko so ga ustavili na poti proti Jemnu. Že kmalu po napadu so identificirali tudi 20-letnega Bilala Hadfija, ki se je razstrelil pred nogometnim stadionom, med imeni preostalih napadalcev – po navedbah IS naj bi jih bilo skupno osem – se je znašlo tudi Ahmad Al Mohammad, ki naj bi s sirskim potnim listom v Evropo vstopil oktobra med begunskim valom, in sicer prek Grčije. V koncertni dvorani, najbolj krvavem prizorišču, kjer je padlo 89 žrtev, sta umrla še 29-letni Omar Ismail Mostefai in 31-letni Ibrahim Abdeslam, čigar brata Mohammeda so pozneje prijeli med belgijskimi racijami in ga še vedno zaslišujejo, tretji brat, 26-letni Salah, je po napadih zbežal in uspešno zapustil Francijo. V javnost je pricurljalo, da so ga obmejni policisti ustavili že ob vstopu v Francijo, a izpustili, saj jim ni bil sumljiv – enako pa so storili na njegovi petkovi poti nazaj v Belgijo! Takrat naj bi bil v najetem Volkswagnovem polu še z dvema neznancema, vozilo pa so pozneje, ko so spoznali, da so izpustili terorista, ustavili v Bruslju, a Abdeslama, za katerim so razpisali mednarodno tiralico, ni bilo več v njem. Včeraj je v bruseljski ulici Delaunoy v Molenbeecku potekala napeta akcija, v kateri so prijeli moškega, toda to ni bil Salah. »Operacije je konec in rezultat je negativen. Nihče ni bil aretiran,« je učinek belgijskih preiskav strnil tiskovni predstavnik bruseljskega tožilstva Eric Van Der Sypt.
Življenje v strahu
Organizator in finančni boter pariškega pokola naj bi bil sicer 27-letni Belgijec Abdelhamid Abaaoud, eden najdejavnejših skrajnežev Islamske države, v pripravi pa naj bi imel nove napade, opozarja francoski premier Manuel Valls, ki poudarja, da tarča ni le Francija, na preži bi morale biti tudi druge evropske države, celo ZDA. Prelivanje krvi bi se lahko ponovilo že v prihodnjih dneh, pred nami je tako dolgo obdobje življenja v neskončnem strahu, je poudaril, medtem ko notranje ministrstvo poziva k zaprtju radikalnih džamij. Vodja opozicijskih republikancev Nicolas Sarkozy je zahteval zaostritev varnostne politike v državi: po njegovem bi morali približno 11.000 islamistov v državi opremiti z elektronskimi zapestnicami in poslati v hišni pripor. Delovanje varnostnih služb so poostrili tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi v zadnjih šestih mesecih preprečili kar sedem domnevnih terorističnih napadov, v Nemčiji, Španiji in Srbiji.
Izredne razmere naj bi v Franciji vladale še tri mesece in nič ne kaže, da se bo življenje v prestolnici začelo vračati v ustaljene tirnice. Svoja vrata so sicer znova odprle kulturne ustanove, a ulice po večini samevajo, ljudje se zbirajo le okoli krajev pokola in prižigajo sveče. Žrtev napada so se včeraj opoldne, na tretji dan žalovanja, spomnili z minuto molka, sledili so jim v številnih državah po EU in svetu.