DIYARBAKIR, ISTANBUL – Na današnjem referendumu v Turčiji so tesno, z 51,3 odstotka glasov, zmagali zagovorniki ustavnih sprememb na čelu s predsednikom Redžepom Tajipom Erdoganom. Erdogan, ki bo s predsedniškim sistemom dobil precej večja pooblastila, je odločitev označil za zgodovinsko.
Na referendumu je po preštetih 99 odstotkih glasov 51,3 odstotka turških volivcev podprlo ustavne spremembe, ki prinašajo večje pristojnosti predsednika države. Proti jih je bilo 48,7 odstotka.
Turški premier Binali Yildirim je še pred objavo končnih izidov glasovanja sporočil, da so zmagali zagovorniki ustavnih sprememb. »Ljudstvo je imelo zadnjo besedo. Reklo je da in s tem postavilo piko na konec,« je privržencem v Ankari dejal Yildirim. »S tem glasovanjem smo obrnili novo stran v naši demokraciji. Na referendumu ni poražencev, zmagovalka je Turčija,« je povedal in pozval k enotnosti.
Predsednik Erdogan pa je dejal, da je turški narod potrdil zgodovinsko odločitev, saj je bila sprejeta, kot je dejal, najpomembnejša reforma v turški zgodovini. Druge države in mednarodne organizacije je pozval, naj spoštujejo izid glasovanja.
Erdogan je tudi napovedal, da bodo kmalu pripravili nov referendum, in sicer o ponovni uvedbi smrtne kazni. O tem je začel govoriti po lanskem poskusu državnega udara
Referendum je izbira med spremembo in preobrazbo
Erdogan je danes ob oddaji glasovnice na volišču v eni od šol v Istanbulu dejal, da je referendum o ustavnih spremembah glasovanje o prihodnosti Turčije. Turški volivci na referendumu odločajo o povečanju pristojnosti predsednika države. »V preteklosti smo imeli že nekaj referendumov, a ta je izbira med spremembo in preobrazbo v novi administrativni sistem v turški republiki. Z božjo voljo bodo naši ljudje nocoj s pričakovano izbiro odšli v prihodnost,« je ob oddaji svojega glasu dejal turški predsednik.
V Izmirju je svoj glas oddal premier Binali Yildirim. Kot je dejal, bo turški narod ne glede na izid sprejel najlepšo odločitev. Če bodo turški volivci izglasovali ustavne spremembe, bodo v državi odpravili kabinet predsednika vlade. V Ankari je glasoval prvi mož največje turške opozicijske stranke, Ljudske republikanske stranke, Kemal Kilicdaroglu. Izjavil je, da gre za glasovanje o usodi Turčije. Vodja Nacionalističnega gibanja Devlet Bahceli, ki podpira spremembe ustave, je ob oddaji glasu izrazil upanje, da bo referendum glavni preobrat v življenju naših ljudi in Turčije.
Trepet pred diktaturo
Erdoganovi kritiki pravijo, da bodo spremembe spodkopale demokratični nadzor, najglasnejši nasprotniki pa trepetajo pred diktaturo. Vlada po drugi strani zagotavlja, da bo predsedniški sistem izkoreninil terorizem, preprečil vojaške udare in pospešil gospodarsko rast.
V skladu z ustavnimi spremembami bo predsednik dobil izvršno oblast, položaj premierja bo ukinjen, Erdogan pa bo na oblasti lahko ostal do leta 2029.
Predsednik bo dobil pooblastila na področju pravosodja, ukinjena bodo vojaška sodišča. Predsednik bo med drugim odločal o uvedbi izrednih razmer. Predsedniške in parlamentarne volitve bodo potekale hkrati, mandata predsednika in poslancev bosta enako dolga, pet let.
Parlament bo sicer lahko nadzoroval predsednika in sprejemal zakone, a bo predsednik na nekaterih področjih lahko odločitve sprejemal z dekreti.
Predstavniki turške opozicije, ki ustavnim spremembam nasprotuje, so izrazili skrb zaradi izida glasovanja in napovedali, da ga bodo izpodbijali.
Dve glavni opozicijski stranki, prokurdska Demokratična ljudska stranka (HDP) in Republikanska ljudska stranka (CHP), trdita, da je na referendumu prišlo do nepravilnosti in manipulacij z glasovnicami na več kot tretjini volišč.
Da je bila podpora spremembam manjša od pričakovane, je po objavi prvih izidov priznal tudi podpredsednik turške vlade Veysi Kaynak.
Bodo vse glasovnice veljavne? Medtem ko v Turčiji po zaprtju volišč, na katerih so volivci danes odločali o ustavnih spremembah in uvedbi predsedniškega sistema, še preštevajo glasove, je volilna komisija sporočila, da je na več voliščih prišlo do zmešnjave pri uporabi pečatov, s katerimi so volivci glasovali za spremembe oziroma proti njim, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Volivci, ki so na referendumu danes želeli glasovati proti predlaganim spremembam ustave, so morali ponekod glasovati s pečatom, na katerem je bila napisana beseda da, na delu glasovnice, ki je bil označen z ne, je v Ankari povedal predsednik volilne komisije Sadi Güven. Volilna komisija je sicer uradno predpisala pečate z napisom tercih (izbira), s katerimi so volivci nato na volilnem lističu označili bodisi polje z napisom da ali ne. Za zdaj ni znano, na koliko voliščih je prišlo do takega glasovanja. Volilna komisija je sicer odločila, da bodo tudi take glasovnice veljavne. |
Javnomnenjske ankete so sicer ves čas napovedovale tesen izid.
Skupno je imelo volilno pravico 55,3 milijona turških volivcev v Turčiji in dodatnih 2,9 milijona v tujini.
Turške oblasti so ob referendumu močno poostrile varnostne ukrepe po državi, kjer še vedno veljajo izredne razmere po lanskem poskusu državnega prevrata. Za varnost je skrbelo okoli 380.000 pripadnikov varnostnih sil – 251.000 policistov in 128.000 pripadnikov vojske. Mobilizirali so tudi 70.000 vaških stražarjev v pretežno kurdskih predelih države.
Večjih izgredov ni bilo, o njih so poročali le iz province Diyarbakir na jugovzhodu Turčije, kjer so zahtevali dve smrtni žrtvi, ena oseba je bila ranjena.
