BRUSELJ – Evropska komisija je danes predlagala sveženj ukrepov za boljši nadzor zunanje meje EU in s tem za zaščito schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah. Ključen je predlog za vzpostavitev evropskega sistema mejne in obalne straže s pravico do posredovanja na problematičnem delu zunanje meje brez povabila zadevne članice.
Že 1,5 milijona ljudi je letos nezakonito vstopilo v EU, kar je dvakrat toliko kot v minulih petih letih in jasno razkriva velik neuspeh zaščite zunanje meje, je ob predstavitvi svežnja poudaril prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans.
Ta sistem v obliki nove agencije bo združeval okrepljeno agencijo za zunanje meje Frontex in nacionalne organe. Predlog komisije predvideva, da bo moralo biti vselej na voljo 1500 varuhov meje, ki jih bo mogoče namestiti v treh dneh. V skrajnem primeru, če bi bil ogrožen schengen, naj bi imela nova agencija pravico do posredovanja v članici, ki ne bi bila sposobna sama rešiti težav na svoji zunanji meji, tudi brez njenega povabila.
Kako bo to delovalo?
Pravica do posredovanja, ki jo nekateri imenujejo »jedrsko orožje«, je odziv na ravnanje Grčije, ki kljub številnim pozivom evropskih partnerjev dolgo ni želela zaprositi za uporabo Frontexovih sil za hitro posredovanje na svoji zunanji meji.
Predlog že povzroča razburjenje, saj ni jasno, kako naj bi deloval v praksi. Na vprašanje, kaj če zadevna članica ne želi sodelovati v operaciji, viri pri komisiji odgovarjajo, da je sodelovanje obvezno in da lahko komisija v primeru kršitve sproži pravni postopek.
Sporen je tudi predlagan način odločanja. Da bi olajšal sprejetje sporne nove zakonodaje, Bruselj predlaga odločanje v sklopu komitologije, torej v odboru pod okriljem komisije, v katerem so sicer strokovnjaki članic, a Svet EU v postopek ni vključen.
Nova agencija bo imela tudi močnejšo vlogo pri vračanju nezakonitih migrantov, kot jih ima zdaj Frontex, saj bo lahko med drugim neposredno sprožila operacije vračanja. Za učinkovitejše vračanje komisija predlaga tudi enotni evropski potovalni dokument.
Komisija je predlagala tudi ciljne spremembe schengenskega zakonika, ki naj bi zagotovile sistematičen nadzor vseh potnikov, tudi Evropejcev. Poleg rednega preverjanja potnih listin to pomeni tudi preverjanje v bazah, kot je schengenski informacijski sistem.
