Asteroid, meteorit in komet: kaj je kaj?

LJUBLJANA – Ob dnevih, ko imamo »bližnja srečanja« s stvarmi, ki na Zemlji sicer niso avtohtone, je smiselno pojasniti razlike med njimi. Gre za različna nebesna telesa, med njimi pa so tudi meteoriti, katerih delci so danes prestrašili Ruse, in asteroidi – eden od njih bo na razmeroma majhni razdalji (28.000 kilometrov) naš planet preletel zvečer. Čeprav se zdijo tovrstna nebesna telesa podobna in imajo enak izvor, pa med njimi obstaja nekaj poglavitnih razlik.

Asteroid je kot pika, komet ima dolg rep

Med asteroidi in kometi obstajajo nejasne ločnice, vendar pa imata ti dve vrsti nebesnih teles različen videz. Medtem ko so asteroidi na nebu videti kot šibke svetlobne pike, so kometi videti veliko svetlejši z opaznim dolgim repom.

Telesi sta si sicer podobni, saj sta obe nastali na začetku obstoja osončja, ko se je prvotni kozmični prah začel oblikovati v nebesna telesa (tako imenovani planetezimali), velika od nekaj metrov do enega kilometra. Iz teh teles naj bi bili nato nastali planeti, vendar vsa niso bila »uporabljena« pri nastanku planetov, zato še danes vedno krožijo okoli Sonca. 

Asteroidi krožijo med Marsom in Jupitrom

Razlika med kometom in asteroidom je predvsem v kraju nastanka. Asteroidi so telesa, iz katerih so že izparele hlapljive snovi. Večina se jih nahaja znotraj asteroidnega pasu z eliptičnimi tirnicami med planetoma Mars in Jupiter. Trenutno jih poznamo približno 600.000, verjetno pa jih je v osončju več kot milijon.

Kometi vsebujejo led

Pri večji oddaljenosti od Sonca so planetezimali vsebovali tudi led. Iz njih so nato nastali kometi, ki jih pogosto označujejo kot umazane snežne kepe. Nahajajo se na obrobnih predelih osončja, vendar včasih na svoji tirnici zaidejo v bližino Sonca, kjer led izpari in s sabo potegne tudi prah. S tem nastane rep kometa – sled majhnih prašnih delcev. 

Kaj povzroča zvezdne utrinke?

Če se tovrstna sled križa z Zemljo oziroma njenim ozračjem, nastane meteorski roj ali dež, kar ob jasnih nočeh ustvarja »zvezdne utrinke«. Te svetle sledi imenujemo meteorji in nastanejo ob vstopu meteoroida v Zemljino ozračje. Ob vstopu dosežejo veliko hitrost in tako visoko temperaturo, da zažarijo in kmalu izpuhtijo.

Meteorid in meteorit

Meteoroid sicer imenujemo nebesna telesa, ki so manjša od asteroidov, a lahko dosežejo premer nekaj metrov, meteorit pa je ostanek meteoroida ali asteroida, ki je »preživel« pot skozi atmosfero, in je padel na površino Zemlje.

Premajhen, da bi ga opazili prej

To pomeni, da je bil meteorit, ki je danes zadel Zemljo na območju Rusije, veliko manjši od asteroida, ki bo danes preletel naš planet. Ravno zaradi te majhnosti pa tega nebesnega telesa pred vstopom v atmosfero niso mogli opaziti, so pojasnili pri evropski vesoljski agenciji Esa. Po navedbah agencije je imel meteorit premer največ metra ali dva, asteroid, ki bo preletel Zemljo, pa ima premer približno 50 metrov.