SYDNEY – Avstralska premierka Julia Gillard je danes oznanila, da bodo parlamentarne volitve v Avstraliji potekale 14. septembra. Letos je s sklicem volitev pohitela, saj si namesto »ognjevite kampanje« želi »leto razumnih razprav«. Datuma volitev ni objavila tako zgodaj zato, ker bi si želela najdaljšo predvolilno kampanjo v zgodovini, ampak ker želi volivcem, podjetjem in vlagateljem zagotoviti dovolj časa, da se organizirajo.
Podpira jo slaba polovica Avstralcev
Gillardova se po letu 2010, ko njena laburistična stranka na volitvah ni dosegla parlamentarne večine, sooča z upadom priljubljenosti. Njena manjšinska vlada težko dobi podporo za reforme, zlasti od uvedbe davka na onesnaževanje za industrijo, ki je prizadel številna podjetja. Najnovejše ankete avstralskega inštituta Newspoll kažejo, da laburistično stranko Gillardove podpira 49 odstotkov Avstralcev, konservativno opozicijo pod vodstvom Tonyja Abbotta, ki je na čelu liberalne stranke, pa 51 odstotkov. Glavne teme predvolilnega boja bodo kontroverzni 30-odstotni davek na dobičke rudarskih družb, ki ga je uvedla vlada Gillardove, upravljanje gospodarstva in obravnavanje povečanja prosilcev za azil.
Kandidiral bo tudi Assange
Spletni portal Wikileaks je po objavi datuma volitev danes na twitterju sporočil, da bo njegov ustanovitelj Julian Assange kandidiral za mesto v avstralskem senatu. Assange je že lani sporočil, da namerava pri avstralski volilni komisiji registrirati stranko Wikileaks, za kar potrebuje podporo vsaj 500 volivcev.
Za zdaj ni jasno, kaj bi njegova morebitna izvolitev pomenila za njegov status v Veliki Britaniji in ali bi mu ta omogočila varen odhod iz države.
Za zdaj ostaja na ekvadorskem veleposlaništvu
Naj spomnimo, da je že od 19. junija lani na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, saj se želi izogniti izročitvi Švedski, kjer ga želijo zaslišati v zvezi z obtožbami o spolnih napadih. Assange se boji, da bi ga Švedska izročila ZDA, kjer mu grozijo obtožbe zaradi vohunjenja, saj je Wikileaks objavil številne tajne ameriške diplomatske dokumente, med drugim o vojnah v Iraku in Afganistanu.
