Zverine pred cerkvico

KRANJ – V nedeljo dopoldne so se posebno opravljeni verniki na svojih jeklenih konjičkih smukali čez okljuke iz Kranja na Šmarjetno goro, od koder je izjemen razgled po Gorenjski pa še na drugo stran do Ljubljanske kotline. Namesto k maši so se večinoma v usnje napravljeni motoristi in spremljevalci podali na že tretji blagoslov motorjev, ki ga je organiziral Goldwing motoklub Gorenjska.

»Ducat nas je polnopravnih članov, ki vozimo motorje znamke Honda Goldwing, drugi so simpatizerji in pridruženi člani,« je pred polnim parkiriščem motociklov pojasnil predsednik GW motokluba Gorenjska Branko Krajnik. 
»Ideja za srečanje in blagoslov motorjev ob cerkvici svete Marjete je nastala spontano, na novoletnem srečanju, in veseli smo odziva motoristov, ki je vsako leto večji,« je dejal. Res je bila gneča in poleg Hondinih prestižnih jeklenih modelov, ki v slovenščini pomenijo zlata krila in brez dodatne opreme stanejo okoli trideset tisočakov, so bili parkirani celo mopedi Tomosove izdelave.

Župnik s hondo

»Motorist sem že od mladih nog, saj smo imeli pri hiši motorje,« je dejal župnik Ciril Plešec iz župnije Kranj – Drulovka/Breg, ki je vodil obred, pred tem pa še parkiral svojo rdečo hondo cbf 600 pod razpelo ob cerkvici. Povedal nam je, da je pred leti doživel nesrečo: zaradi peska na cestišču je padel in se za samo par centimetrov izognil smreki. Strinjali smo se, da je njegov zgornji delodajalec zagotovo še posebno pazil nanj in ga imel v mislih, za kar je župnik Ciril nato glasno prosil med obredom za kolege motoriste: »Podajamo priprošnjo za zdravo pamet in strpnost na cesti tako motoristov kot drugih udeležencev v prometu. Veseli smo tehničnih sredstev in želimo si, da bi nas Jezus vozil po pravih poteh.«

V nagovoru je župnik poudaril, da je med najpomembnejšimi izumi človeštva kolo: »Težko bi si predstavljali, da bi bili pod motorjem kvadrati. Kolo je simbol življenja in večnosti, a od nas je odvisno, kako ga vrtimo. Tehnika je v človekovih rokah in zato smo tudi odgovorni zanjo.«

Simpatični dušni pastir, ki se rad popelje predvsem po domovini, je omenil še ogenj, ki ga je človek začel uporabljati in ki gori v njihovih motorjih. »Želim si, da bi se pred vsako vožnjo priprosili bogu in se na koncu poti tudi zahvalili,« je še dejal župnik Plešec in povzel: »Nebeški oče, daj, da se bomo v prometu vsi zavedali sebe in drugih, ter nakloni večni mir preminulim v prometnih nesrečah in potolaži njihove svojce.«

Vsakdo je bil deležen blagoslova in videti je bilo, da so se motoristi razumeli izrečeno. Nazdravili so z vodo, sokovi, pojedli kakšno klobaso in se s trezno glavo in mirom v srcu odpravili na pot.