LJUBLJANA – Zemlja je aktivnejša, kot si morda mislimo, dokaz za to pa so tudi potresi. Tisti, ki jih čutimo pri nas, po navadi ne povzročijo niti materialne škode, se pa toliko hujši dogajajo po svetu, največkrat na stikih litosferskih plošč.
Aprila je prebivalce Čila tako presenetil potres z magnitudo 8,1, ki je zahteval šest smrtnih žrtev, kot zdaj ugotavljajo znanstveniki, pa v prihodnosti pričakujejo še hujšega. Dogajanje ob obali Čila spremljajo že dolgo, saj se tam oceanska plošča podriva pod južnoameriško (od tod tudi visoko gorovje), in to za kar sedem centimetrov na leto, kar ustvarja ogromno energije.
Nakopičena energija čaka ...
Pogled v zgodovino pokaže, da se je ob hudem potresu leta 1877 prelomilo skoraj 500 kilometrov severnočilske prelomnice, ob letošnjem pa se je prelomil le njen del, torej se je sprostil le del energije, ki se tam nabira že toliko let.
Avtorji raziskav pod vodstvom seizmologa Gavina Hayesa zdaj menijo, da letošnji potres ni bil potres, ki so ga pričakovali, ampak 'veliki potres' očitno šele prihaja. Večji deli prej omenjenega območja podrivanja se niso prelomili že skoraj 150 let, tako da prebivalce Čila najverjetneje najhujši potres po letu 1877 šele čaka.
Menijo, da se je na območju nabralo dovolj energije za potres z magnitudo 9.
