LJUBLJANA – »Ministrstvo za finance se do hipotetičnih vprašanj ne opredeljuje,« na vprašanje, kaj bi uresničitev napovedi Aleksisa Ciprasa in njegove Sirize o odpisu dolga Grčiji pomenila za Slovenija, odgovarja ministrstvo za finance. Dodajajo, da Slovenija spremlja nadzor v Grčiji, ki ga izvajajo Evropska komisija, ECB in EFSF/ESM skupaj Mednarodnim denarnim skladom. »Ob tem menimo, da je edina stabilna rešitev za Grčijo nadaljevanje izpolnjevanja ciljev iz Ekonomskega prilagoditvenega programa,« še dodajajo.
Posojilo in poroštvo
Bruselj je v začetku leta že razpravljal o odpisu delnega dolga Grčiji, to pa bi lahko imelo posledice tudi za Slovenijo. Slovenija je porok izdaj dolžniških papirjev družbe EFSF, ki je financirala pomoč Grčiji, Portugalski in Irski. »Na dan 31. december 2014 je znesek poroštev znašal 1,55 mrd EUR glavnice, povečan za natečene obresti. Gre za znesek poroštva v višini deleža RS za vse izdane obveznice družbe EFSF,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Slovenija pa je sodelovala tudi pri financiranju bilateralnih posojil Grčiji, ki so jih dale države evroobmočja. »Delež Republike Slovenije v celotnem črpanju posojil Grčiji znaša 0,498 odstotka, kar je 263,684.711 EUR. Posojilo Grčiji naj bi bilo dokončno odplačano 15. 9. 2041 (odplačilna doba 30 let) z odlogom plačila glavnice 10 let.« Na ministrstvu pojasnjujejo, da Grčija posojilo trenutno odplačuje, iz naslova obresti pa je prejela 17,596.592,24 EUR, po obrestni meri 3 M euribor + 0,5%.
Sirizo podpirajo
Če se na ministrstvu za finance do vprašanja, kaj bi odpis dolga pomenil, nočejo opredeliti, pa v Združeni levici menijo, da zaradi predloga njim sorodne stranke Siriza slovenski davkoplačevalci ne bi bili prikrajšani. »Odpis bi bil nadzorovan in sporazumen. Končni upniki so zahodni finančni vlagatelji in komercialne banke. Slovenija skupaj z drugimi državami zgolj jamči za del posojil (v obliki obveznic) zasebnega izvora. Poroštva bi se unovčila le, če bi voditelji zahodnih držav pristali na to, da bi z denarjem državljanov reševali zasebne upnike ali, kar je še huje, da bi se morale države za poplačilo terjatev z visokimi obrestmi zadolžiti pri teh istih upnikih. Tak scenarij nikakor ni samodejna posledica Sirizinega predloga,« so zapisali v odgovoru.
Pravijo, da predlog Sirize podpirajo, in menijo, da bi reprogramiranje ročnosti in obrestne mere terjatev koristilo tudi Sloveniji. »Bistveni element tega programa je, da začne ECB odkupovati državne obveznice ob hkratnem povečevanju svoje bilance (s tiskanjem denarja). S tem bi hkrati odpravili problem presežnega dolga, preprečili deflacijo in povečali agregatno povpraševanje, s tem pa tudi gospodarsko rast in zaposlovanje. Da recept deluje, se je nazadnje izkazalo v ZDA.«
»Ni prav, da bi Slovenci odplačevali grški dolgove«
Sirizo v tej ideji podpira tudi Jože Mencinger, ki meni, da kaj drugega kot odpis dolga ne preostane. Meni, da zaradi tega Slovenija ne bo zabredla v še hujše gospodarske težave. »Že ko smo šli 'reševat' Grčijo, dejansko pa nemške in francoske banke, smo vedeli, da Grčija dolgov ne bo mogla poplačati, Franciji in Nemčiji pa je bilo seveda prav, da sta tveganje za hazardiranje svojih bank razpršili na celotno denarno unijo.« Na vprašanje, ali se mu zdi prav, da bi Slovenci odplačevali grške dolgove, pa odgovarja: »Kolikor se spomnim, je takrat šlo le za garancijo in ne za dejansko plačilo. Ker naše banke niso imele nič pri kreditiranju Grčije, ni prav, da bi slovenski državljani odplačevali grške dolgove.«
Potratno življenje bomo plačevali tudi Slovenci
Cipras v svojem predvolilnem programu napoveduje subvencionirano elektriko, cenejši javni prevoz, konec odpuščanja v javnem sektorju in novo zaposlovanje že odpuščenih, konec privatizacije, konec nižanja pokojnin, dodatek za upokojence, dvig minimalne plače na raven pred prihodom trojke, uvedbo davka za bogate, kar naj bi po navedbah nemških medijev Grčijo stalo 17,2 milijarde evrov letno. Njihov javni dolg pa znaša približno 180 odstotkov BDP.
