KONSTRUKTOR

Živel za jeklene konjičke, umrl na konjskih dirkah

Objavljeno 06. julij 2014 20.35 | Posodobljeno 06. julij 2014 20.36 | Piše: Oste Bakal

Ob 100. obletnici smrti izumitelja in konstruktorja Janeza Puha so znamenitemu rojaku v Sakušaku v Prlekiji postavili spomenik. Prehodil je pot od ključavničarja do veletovarnarja.

Ob 100. obletnici smrti Janeza Puha so v Sakušaku odkrili doprsni kip svojemu rojaku. Foto: Oste Bakal

Prlekija in Slovenske gorice so dale mnogo uspešnih ljudi in ti so ime domačega kraja ponesli v svet. Med plejado velikih Prlekov ima častno mesto rojak, ki je v Gradcu na avstrijskem Štajerskem postal svetovno znani izumitelj in konstruktor motorjev. Ob 152. obletnici rojstva in 100. obletnici smrti Johanna Pucha - Janeza Puha (27. 6. 1862–19. 7. 1914) se ga spominjajo zlasti v rodnem Sakušaku in v Gradcu, kjer je pokopan.

»Janez Puh je osebnost, ki zasluži vso našo pozornost, tudi 100 let po smrti. Evropski izumitelj, avstro-ogrski podjetnik, ki je v otroških letih živel v skromnih razmerah, v mladih letih zapustil rodni Sakušak v Slovenskih goricah in začel kariero v tedaj najbližjem večjem mestu nekdanje države. Z ukaželjnostjo in marljivostjo se je od navadnega delavca dvignil daleč nad povprečje svojega okolja. Sledil je svojim sanjam in tedanjemu razvoju tehnike ter ustvarjal na področju dvokoles, motornih koles in na koncu avtomobilov. Sanje o samostojni poti je uresničil, razvoj takratne tehnike pa izpopolnil in nadgradil,« povzema življenje in delo znamenitega Prleka predsednik Zveze starodobnih vozil Slovenije, mag. Janko Uratnik.

Ferdinand ustreljen v puchu

Puh je denimo neudoben in nevaren visokokolesnik predelal v dvokolo z enako velikima kolesoma s krogličnimi ležaji in gnano s pedali z verigo. Leta 1889 je ustanovil prvo podjetje za izdelavo dvokoles, Styria Werke. Dosegali so odmevne zmage na mednarodnih dirkah. Leta 1901 je predstavil prvo motorno kolo z bencinskim motorjem, 1903. pa prvi avtomobil. Že 1898. je izdelal dvovaljni motor, do 1909. pa je razvil in patentiral štirivaljni avtomobilski motor bokser, pozneje tako znan v znamenitih hroščih. Puh je pridobil vrsto patentov za konstrukcijo pisalnih strojev, za tehniko izdelovanja dvokoles ter za motociklizem, avtomobile in snemljivo kolo. Leta 1912 je njegova tovarna zaposlovala 1100 delavcev, izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov. Po Puhovi smrti 19. julija 1914 v Zagrebu se je njegova tovarna razvijala naprej in se še vedno – kot Steyr-Daimler-Puch Werke A. G.

»Izdelki iz nje so pojem kakovosti in zanesljivosti. Ne čudi, da so se z njegovimi avtomobili vozili pomembni meščani, bogati trgovci, vojaki, kronane glave, med njimi prestolonaslednik Ferdinand 28. junija 1914 v Sarajevu. Z nekdanjo jugoslovansko in sedanjo slovensko motociklistično ter avtomobilsko zgodovino je bil Janez Puh še pred nekaj leti povezan na neki sramežljiv, neopredeljen način, kot da ni naš rojak. Vsi smo poznali in uporabljali izdelke njegove tovarne, a se nismo zavedali, kdo je bil njihov duhovni stvaritelj. Poznavanje življenja in dela Janeza Puha ter predvsem izdelkov njegovih tovarn se je tudi v naši domovini precej izboljšalo. Veliko zaslug za Puhovo večjo prepoznavnost imajo tudi domači ljubitelji starodobnih vozil, združeni v društva, ki nosijo ime Janeza Puha, in v druga, ki cenijo, restavrirajo ter vzdržujejo dvokolesa, motocikle in avtomobile znamke Puch,« razlaga Uratnik.

Darilo tovarne Daimler Benz

Za vse, kar je naredil, so člani društev starodobnikov Puhu v njegovem rojstnem Sakušaku odkrili doprsni kip. »Ob navzočnosti mnogo pomembnih gostov, ki so se udeležili odkritja doprsnega kipa Janeza Puha, so predstavniki tovarne Daimler Benz društvu rojaka Janeza Puha podarili ček v višini 10.000 evrov. To je bila velika prireditev, dosedanje delo naših društev pa je gotovo že obrodilo sadove, saj nam je uspelo prepričati velik del Slovencev, da je Janez Puh naš domačin,« je povedal Milan Belec, predsednik Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Janez Johann Puch. Dodal je, kako so na prireditvi sodelovala društva iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije, sploh pa so okroglo obletnico Puhove smrt zaznamovali tako v njegovi rojstni Prlekiji kot tudi Gradcu in Zagrebu ter še kje.

Kap v Zagrebu

Janez Puh se je rodil 27. junija 1862 v Sakušaku v Slovenskih goricah kot sin želarja Franca Puha in matere Neže, roj. Cizerl, iz Oblačeka 79, v občini Sakušak pri Juršincih (Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah). Imel je dva brata in sestro: Martina, Franca in Marijo. Puhovo domačijo je prevzel mlajši brat Franc. Janez je obiskoval enorazredno osnovno šolo pri Lovrencu v Slovenskih goricah. Kot 12-letni deček se je v Rotmanu pri Kranerju začel učiti za ključavničarja, uk je nadaljeval na Ptuju in v Mariboru, končal pa pri mojstru Ceršaku v Radgoni. Izpopolnjeval se je v Gradcu, kjer se je po opravljeni vojaščini tudi naselil. To je bilo v času, ko so iz Velike Britanije začela prihajati prva kolesa. Novo prevozno sredstvo ga je zelo zanimalo, zato ga je izpopolnil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Veliki Britaniji in Franciji. Pozneje je njegovo pozornost pritegnila iznajdba motornih vozil. Do smrti je razvil 21 različnih avtomobilskih tipov. Po letu 1912 je preživljal prosti čas v konjušnici in se posvetil jahalnemu športu in 19. julija 1914 ga je v Zagrebu po končanih konjskih dirkah zadela kap. Pokopali so ga v Gradcu.

Deli s prijatelji