Privrženci hokeja v Zgornjesavski dolini in navijači železarjev iz vse Slovenije spet objokujejo neuspešen poskus, da bi pod streho Hokejskega društva Jesenice mladi sestavili profesionalno člansko moštvo, ki bi lahko nastopalo na razširjenem avstrijskem prvenstvu oziroma ligi EBEL. Miha Rebolj, predsednik kolektiva, ki je zrasel na pogorišču HK Acroni Jesenice, je poskušal do zadnjega pridobiti partnerje, ki bi zagotovili denar za novo jeseniško zgodbo v EBEL. Toda grenke izkušnje iz zadnjih sezon so prinesle kronično nezaupanje pri vseh, hokejska razklanost v mestu je na višku. Na Jesenicah se vsi spoznajo na najhitrejšo moštveno igro, zdaj pa je že praktično zmanjkalo tistih, ki bi znali spodobno voditi profesionalno organiziran klub.
Tradicionalna slovenska športna trdnjava je obsojena na sodelovanje z enim samim podjetjem. Vsaj tako kaže po mučnem čakanju, da bi se direktor podjetja Acroni Slavko Kanalec, ki je kot predsednik HK Acroni Jesenice brezkompromisno pahnil v prepad, spet usmilil druščine iz Podmežakle in prispeval denar za nov zagon. Toda Kanalec je malodane v posmeh hokejistom na nedavno predstavitev 42 milijonov evrov vrednega valjavskega ogrodja v svoji proizvodnji povabil smučarsko tekačico Petro Majdič, ki resda pooseblja jekleno voljo, prav tako potrebno za izdelavo plošč iz nerjavne pločevine. Pa so stroju dali ime Petra, ne pa Enes, Cveto, Zvone, Tomaž, Marcel ali denimo Robert.
Večinski lastniki skupine Slovenska industrija jekla (SIJ), v katero spada tudi Acroni, so Rusi. Idealisti so pričakovali, da bodo bogataši z vzhoda kar sami prihrumeli na Ledarsko 4 ter Rebolju in ekipi zaupali kakšen milijonček. Tudi če so o čem podobnem razmišljali, jih je verjetno ohladil kateri izmed slovenskih sodelavcev. Škoda, da Rebolj nima ob sebi spretnega menedžerja, s katerim bi obiskala šefa SIJ Tiborja Šimonko in potem še lastnike skupine v Rusiji. Padlo bi po sto gramov vodke, zaživel bi prisrčen odnos, zagrenjeno slovensko dušo bi razvedrila široka slovanska, ideje bi lahko hitro meso postale.
