CIRKUMZACIJA

Zdravnik operiral dojenčka kar doma, reševali so ga na urgenci

Objavljeno 06. februar 2013 10.51 | Posodobljeno 05. februar 2013 21.57 | Piše: Lovro Kastelic

Obtožni predlog zoper Adnana Arafata, dr. med., ki je obrezal dečka.

Zdravstveni inšpektorat RS je 16. februarja 2011 obvestil Zdravniško zbornico Slovenije o nestrokovno opravljeni cirkumciziji na domu. Adnan Arafat ta hip deluje na pediatrični kliniki. Foto: Matej Družnik/Delo

LJUBLJANA – Jedru družbenih in pravnih islamskih tradicij, ki bi se jih moral striktno držati vsak pravoverni musliman, Bošnjaki pravijo sunet. To so obveze, med obveze pa spada tudi sunećenje, po naše – obrezovanje. Preprosto: kdor ni obrezan, ne more prejeti islamske vere, kdor ni obrezan, ni musliman! Da ne bo pomote: tudi za judovske moške je to eden izmed temeljnih znakov pripadnosti veri, šele takrat, osmi dan po rojstvu, ne nazadnje so tudi Jezusa takrat obrezali, deček postane pravi jud, takrat dobi tudi ime. Takrat se oboji zavežejo z Bogom, tako kot je to prvi storil očak Abraham.

Kršitev 
otrokovih pravic

V krščanstvu obrezovanje moških, razen v zdravstvene namene, sicer ni običajno. Sveti Pavel je tako že v prvem stoletju zapisal: »V Kristusu Jezusu nič ne velja, ne obreza ne neobreza, marveč vera, ki deluje po ljubezni.« Dva tisoč let po tem izreku se zdi, da se na Slovenskem še posebno zapleta. Točno pred letom dni sta trčili dve temeljni načeli, 19. člen konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, na katerega se sklicuje Urad varuha človekovih pravic RS, ter 7. člen Ustave RS, ki govori o verski svobodi.

Ne smem sicer delati reklame, kje v BiH sem obrezal svoje otroke, toda majster je skalpel nabrusil do jaja in opravil z odliko.

Na varuhinjo je namreč prispelo mnenje Komisije RS za medicinsko etiko, ki meni, »da je ritualna cirkumcizija (obrezovanje) dečkov zaradi religioznih razlogov v naši državi zaradi pravnih in etičnih razlogov nesprejemljiva ter je zdravniki ne bi smeli opravljati«. Varuhinja se je odzvala in pritrdila, da pomeni obrezovanje fantkov iz razlogov, ki niso medicinski, kršitev otrokovih pravic. Še več, tak ritualni poseg ima celo znake kaznivega dejanja. »Cirkumcizija iz nemedicinskih razlogov je dopustna le z otrokovim soglasjem, ob pogojih, ki jih določa zakon o pacientovih pravicah, torej praviloma po 15. letu otrokove starosti.« V uradu varuha so sicer to stališče sprejeli po posvetu z razširjenim strokovnim kolegijem za kirurgijo.

Zdravniki in mazači

Na Slovenskem ta tisočletna verska praksa muslimanov in judov zakonsko še zdaleč ni urejena. Samoplačniško se lahko obreže šele polnoletna oseba, za kar mora, denimo, v zasebni kliniki Zdrav splet ali pa v kirurškem sanatoriju plačati nekje med 550 in 1000 evri. »Ne, mladoletnih, pa četudi v spremstvu staršev, ne sprejmemo!« so nam družno zatrjevali.

Iz zdravstvenih razlogov je cirkumcizija seveda brezplačna. Takih primerov je nešteto, poseg je rutinski in ne traja več kot pol ure.

Ker pa je religija pogostokrat močnejša od države, se starši v Sloveniji odločajo za boleč izlet v tujino. »Vozimo jih v Bosno, ker imajo več prakse pri tem. Ne smem sicer delati reklame, v katerem mestu BiH sem obrezal svoje otroke, toda majster je skalpel nabrusil do jaja in opravil z odliko,« je bil ponosen neki Velenjčan. Pojasnil je: »Ne, tega ne delajo več berbe, kot so včasih, temveč zdravniki.« Neredko, so povedali nekateri drugi, pa so berbe, brivci, ki so v prejšnjem sistemu za mali denar obrezovali bodoče muslimane, kljub vsemu še vedno nadvse popularni. Toda ... »Včasih so bili to častni in odgovorni ljudje, danes so to mazači!«

Delo na domu

Nekateri se raje odločijo za nezakonit kirurški poseg na domu. Takega, kakršen se je zgodil tudi 4. decembra 2010. Ko je okoli poldneva Adnan Arafat, dr. med., opravil obredno cirkumcizijo na domu družine petmesečnega otroka. Poseg je opravil na željo in zahtevo staršev – muslimanske veroizpovedi. Ti so imeli še eno željo: da bi poseg opravil zdravnik, ki je muslimanske vere. Adnan Arafat je to nalogo, ki ni v skladu z našimi zakoni, sprejel in za to prejel nagrado.

A žal ni šlo vse po načrtu. Ker je otrok zvečer in ponoči krvavel, so starši zjutraj znova poklicali zdravnika, ki se je odzval in ob ponovnem pregledu na domu ugotovil, da je popustil eden izmed šivov, tega je korigiral in ustavil krvavitev. Otrokovo stanje pa se ni in ni hotelo izboljšati, zaradi nezadržnega bruhanja in slabosti so ga morali, po posvetu z Arafatom, še istega dne pozno popoldne odpeljati v dežurno ambulanto, od tam pa zaradi oslabelosti, krvavitve in vnetja (kot posledice nestrokovno opravljene cirkumcizije na domu, kot je jasno zapisano na deveti strani revije ISIS, februarskega glasila Zdravniške zbornice Slovenije) po hitrem postopku na infekcijsko kliniko. Tam je prejel takoj transfuzijo koncentriranih eritrocitov, zaradi česar se mu je stanje že kmalu izboljšalo. Že naslednji dan so malčka odpustili domov.

Brez ene napake?

Adnana Arafata, menda vrhunskega urologa, doma z ljubljanskih Fužin, ki je v svoji karieri opravil že ničkoliko takih operacij, smo po nekaj poizkusih le priklicali. Prestregli smo ga sredi dela – na pediatrični kliniki.

»Kdo vam je to povedal? Za koga delate?« nas je nervozno spraševal. »Že 27 let opravljam svoj poklic, brez ene same napake!« Nakar se je zavil v molk.

Nas pa je zanimalo le, kaj se je tistega dne zgodilo, da se je moral konec oktobra lani na obtožnico tožilca zdravniške zbornice prof. dr. Jožeta Balažica, predstojnika inštituta za sodno medicino, zagovarjati pred tričlanskim razsodiščem pri zdravniški zbornici, ki mu je predsedoval prim. mag. Branko Mežnar. Nekaj je moralo biti vendar hudo narobe, da je pristal v postopku, da mu je razsodišče izreklo javni opomin?!

Iz Arafatove obrazložitve smo lahko razbrali tudi to, da v času posega ni bil natančno seznanjen s predpisi oziroma prepovedjo tovrstnih posegov na domu iz verskih oziroma obrednih razlogov. »Pozneje teh posegov nisem več opravljal,« je še dejal.

Da človek s tako bogato kariero in izkušnjami ni bil natančno seznanjen z vsemi predpisi? Sploh pa človek, ki je, kot smo izvedeli iz neuradnih, vendar zanesljivih virov, to svojo nezakonito dejavnost oglaševal tudi prek spleta kot postransko, zanjo pa zaračunaval 250 evrov?!

Izvedeli smo, da staršem ni dal dovolj pravih napotkov, neuradno, da otroka niti ni prišel pogledat. Izvedeli smo tudi, da je policija zoper Arafata vložila kazensko ovadbo že v začetku leta 2011. Sklicevali so se na 179. člen kazenskega zakonika – malomarno zdravljenje in opravljanje zdravniške dejavnosti, zaradi česar bi lahko odsedel tudi tri leta. To nam je potrdila tudi višja državna tožilka Tamara Gregorčič, vodja tožilstva: »Tretjega februarja lani je bil obtožni predlog vložen na Okrajno sodišče v Ljubljani.«

Deli s prijatelji