Vsak inovator se, ko se zave, da je naredil izum, sreča z vprašanjem njegovega varstva. Z njimi smo obiskali Urad RS za intelektualno lastnino v Ljubljani, kjer nam je vodja področja za raziskave, poizvedbe in promocijo dr. Klemen Grošelj podrobneje predstavil vse napotke glede zaščite patenta, znamke in modela.
Kaj pravzaprav je patent?
Patent je pravica industrijske lastnine, ki jo uradi podeljujejo za izume s področja tehnike in naravoslovja, torej tudi s področja kemije, biologije, fizike, farmacije in podobno. Da bi za izum pridobili patentno varstvo, mora ta izpolnjevati tri temeljne pogoje: biti mora nov, inventiven in gospodarsko oziroma industrijsko uporaben. Novost je absolutni pogoj, kar pomeni, da na dan vložitve patentne prijave ta izum ne sme biti del tako imenovanega stanja tehnike, zelo preprosto rečeno, ne sme biti poznan oziroma razkrit javnosti v pisni ali drugi obliki. Drugi pogoj je, da mora biti izum inventiven oziroma mora vključevati inventivni korak, se pravi, da izum ne sme biti očiten strokovnjaku s področja tehnike, za katerega želimo pridobiti patentno varstvo, oziroma mora izum reševati neki problem tehnične narave. Tretji pogoj je gospodarska uporabnost, kjer ne gre za kakovostne dejavnike, gre samo za to, da se ta izum lahko uporabi v gospodarske namene, vključno s kmetijstvom. Ne morejo pa se patentirati ideje, odkritja, matematične metode, izumi kirurškega ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu in podobno. Ne more se patentirati niti tisto, kar je v nasprotju z javno moralo in redom.
Kdaj vstopiti v patentiranje?
Vsekakor pred razkritjem izuma javnosti. Kdaj nastopi najboljši trenutek, ve izumitelj sam, vsekakor pa pred vstopom na trg. Izumiteljem na uradu razložimo vse o možnostih patentiranja. Ob tem morajo sami razčistiti, kaj želijo s patentnim varstvom pridobiti ob predpostavki, da izum izpolnjuje pogoje za pridobitev patentnega varstva. To je pogojeno s poslovnimi interesi, na drugi strani pa z objektivnimi dejstvi, kot sta vprašanji, koliko denarja ima izumitelj za te namene in koliko ima denarja za uveljavljanje pravic iz naslova patenta. Sistem patentiranja omogoča prijavitelju različne strategije nadaljnjega ravnanja. Prijavitelj s prijavo med drugim pridobi enoletno obdobje tako imenovane prednostne pravice, ko lahko izumitelj, imetnik patentne prijave, že stopi na trg. V tem letu lahko med drugim razmisli in razišče možnosti iskanja patentnega varstva v tujini. Za to ima na voljo tri poti, ki pa so pogojene tudi s tem, katere trge želi pokriti. Pristojbina za patent pri nas znaša 110 evrov, v tujini pa boste za zaščito za pristojbine odšteli približno med 3500 in 4500 evri. Pogosto se prijavitelji odločijo samo za vložitev patentne prijave, ki potem ne privede do podelitve patenta, in s tem izkoriščajo negotovost na trgu, ki traja v času postopka, lahko pa tudi več mesecev in let. Za nekatere je pomembnejši sam postopek patentiranja, saj si želijo, da ta postopek traja čim dlje. S tem ko postopek poteka, se pri konkurentih pojavi negotovost, izdelek pa je ta čas že na trgu. To pomeni, da vaši konkurenti ne vedo ključnega podatka, kje boste na koncu ta patent registrirali in kje bi lahko nastala potencialna kršitev. Vsaka patentna prijava se načeloma 18 mesecev po prijavi objavi, od datuma objave pa se lahko uveljavlja zahtevke za morebitno kršitev patenta.
Kaj pa v primeru kršitev patentov oziroma prijav?
Kršitve seveda so, a uradi teh podatkov nimamo. Prva težava je v tem, da to poteka na sodiščih, pogosto pa se zgodi, da vpleteni v postopke o njih nočejo javno razpravljali. Zelo pogosto se, predvsem v tujini, za tako pot ne odločajo, ker je – na primer – strošek za sodni spor v Nemčiji lahko tudi več 10.000 evrov. To so zneski, ki so za mala in srednja podjetja nepredstavljivi, omeniti pa moram še pravna tveganja. Zgodi se namreč lahko, da se na tožbo o kršitvi patenta tožena stranka odzove s tožbo za ničnost patenta, zaradi česar se postopki močno razvlečejo. To lahko privede tudi do situacije, ko je dosojena odškodnina za kršitev patenta, za katerega je v drugem postopku razglašena ničnost. Podjetja se tega zavedajo, zato se poskušajo med seboj dogovoriti o morebitnih rešitvah. Obstajajo pa primeri sporov med velikimi podjetji, na primer v farmaciji, kjer pa gre običajno za izjemno visoke zneske in s tem povezane tržne deleže. Znani so spori na področju digitalnih tehnologij, na primer med Applom in Samsungom. Tudi slovenska podjetja so vpeta v tovrstne spore, a jih ni prav veliko, v zadnjih desetih letih smo imeli v Sloveniji manj kot deset tovrstnih primerov.
Kaj ponuja urad za intelektualno lastnino nekomu, ki bi želel svojo idejo patentirati?
Poleg tega da podeljujemo pravice, potencialnim prijaviteljem ponujamo tudi več t. i. informacijskih storitev, ki jim olajšajo sprejemanje odločitev. Za popolne začetnike imamo tako imenovano storitev Info točka. Vsak državljan ima tri možnosti: lahko nas pokliče, lahko se oglasi po elektronski pošti, lahko pa nas obišče na uradu in pridobi ustrezne informacije. Razvili smo neformalno prakso, to je možnost enournega pogovora s patentnim preizkuševalcem ali s preizkuševalcem za znamke ali model. Prijavitelj oziroma izumitelj lahko tako pridobi kakovostne informacije. Imamo tudi vrsto informacijskih plačljivih storitev, kot so recimo poizvedbe o stanju tehnike, kar se v Sloveniji uporablja redko, potem so poizvedbe o pravnem statusu, nato so poizvedbe o identičnosti in podobnosti znaka oziroma znamke in podobno. Za mala in srednja podjetja pa znova uvajamo storitev Prva i oziroma t. i. prediagnozo intelektualne lastnine v podjetju. Sicer pa, kot rečeno, vodimo vse postopke registracije patenta, znamke in modela, vodimo registre pravic, pokrivamo pa tudi področje avtorske in sorodnih pravic.
Je znamka nadaljevanje patenta?
Včasih je znamka za prijavitelje pomembnejša kot patent, in tega tudi ne iščejo, razvijajo pa znamko, po kateri jih ljudje na trgu prepoznavajo, saj omogoča razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja. Mnogokrat gre znamka z roko v roki s patentom ali modelom. Prijaviteljem je na voljo več poti za registracijo znamke, skupaj tri, za katero se bo prijavitelj odločil, pa je odvisno od tega, na katerih trgih bo znamko uporabljal. Znamka postane zanimiva predvsem, ko gre neki izdelek dejansko na trg in ko začnejo imetniki izumov ali izdelkov razmišljati tudi o tem, kako bodo kupci prepoznavali njihov izdelek. Imamo približno 1500 prijav za znamko na leto, patentnih prijav med 350 in 450, za modele pa dobimo letno okoli 80 prijav. Pri registraciji znamke in modela se vse več slovenskih prijaviteljev zaveda, da sta jim na voljo dve možnosti. Poznamo nacionalni model in znamko, imamo pa tudi evropsko znamko (znamka EU) in model Skupnosti. Mnogo slovenskih prijaviteljev se vedno bolj usmerja k temu, da se že ob prvi prijavi odločijo za evropsko možnost. S tem pridobijo varstvo na celotnem prostoru EU, kar je še posebno pomembno zaradi razcveta spletne trgovine. S tem je evropska znamka, zaradi svojega geografskega obsega, v prednosti pred nacionalno. Prijavitelje pri postopkih opozorimo na to, da vsak postopek registracije znamke vključuje tako imenovano ugovorno obdobje in da se vsaka prijava znamke objavi. Pri tem jih opozorimo na posebnost našega evropskega prostora, da to ni samo vprašanje slovenskih nacionalnih znamk, saj poznamo še mednarodne znamke in znamke EU. Tudi na tem področju imajo prijavitelji tri možnosti iskanja registracije oziroma varstva znamke. Prijavitelji lahko prijavijo znamke v besedi, figurativne, z besednimi elementi ali brez, zelo moderne so zvočne znamke, na primer značilna glasba mobilnih telefonov Nokie, v Ameriki imajo registrirano zvočno znamko drdranja motorja harley-davidson, obstajajo 3D-znamke, primer je steklenička kokakole, poskusno se uveljavljajo znamke s teksturami. Kaj je lahko znamka, je namreč pogojeno s tem, da jo je mogoče grafično prikazati.
Kaj lahko povemo o modelih?
Pri njih je pomemben zunanji videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. To je pravica, ki se v Sloveniji uporablja relativno malo. Ta pravica pogosto varuje vsebine, ki jih varuje tudi avtorska pravica. V svetu, predvsem v EU, je vse več uporabe te pravice, v Sloveniji pa tega trenda zaenkrat ne zaznavamo. Slovenskem prijaviteljem so na voljo tri možnosti varstva modela: nacionalna, EU z registriranim modelom skupnosti in mednarodna znotraj Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.
Kaj pa veljavnost patentov, znamk in modelov?
Patent velja največ 20 let, znamke veljajo 10 let in se lahko podaljšujejo neomejeno, model pa velja največ 25 let in se lahko podaljšuje vsakih pet let. Tudi ta element je pomemben, saj podjetja pri znamkah gradijo dolgoročno in pri registracijah upoštevajo svojo tržno ekspanzijo.
Urad je torej odprt, tudi za izumitelje, ki naj jih ne bo strah, da bi se oglasili pri vas …
Želimo biti do uporabnikov prijazen urad, kjer jim bomo z veseljem pomagali in jim podali celovito in objektivno informacijo o možnostih, ki jim jih ponuja sistem intelektualne lastnine.