LJUBLJANA – Potem ko so se v četrtek tako močno stresla tla, da so se po besedah prebivalcev majale hiše (živali so menda napovedale potres), v petek zjutraj, v soboto in ponedeljek pa so prebivalci znova čutili tresenje, se je začelo porajati vprašanje, kaj se dogaja in ali so ti potresni sunki uvod v nekaj večjega. Pogovarjali smo se s profesorjem Petrom Suhadolcem, geologom, seizmologom in univerzitetnim profesorjem na tržaški univerzi.
Predprejšnji četrtek so zabeležili potres z magnitudo 3,8. V zadnjih tednih so potresi precej pogosti. Zakaj?
Serija potresov v bližini Ribnice (vasi Hinje, Polom, Seč) se je začela sredi junija lani z dvema potresoma magnitude 2,7 in 3,6. Od tedaj se tla še niso umirila. V naslednjih treh mesecih so nastali še štirje potresi z magnitudo, večjo od 2. To so sicer zelo majhne magnitude in take potrese čuti le bližnja okolica, zlasti ker so bili potresi razmeroma plitki, žarišče je bilo do šest kilometrov globoko. Potem do konca leta ni bilo omembe vrednih potresov. Februarja pa se je aktivnost povečala in doživeli smo pet potresov z magnitudo med 2,1 in 2,6. Zdaj pa imamo spet močnejši potres magnitude okoli 4. Taki razmeroma dolgi seriji potresov, ki se ne začenja z najmočnejšim, pravimo potresni roj.
Nam lahko poveste, kaj to pomeni?
Podobne roje smo imeli pred leti v Postojni in v bližini Naklega na Gorenjskem. Povzroča jih po navadi lubrifikacija preloma, ki je posledica povišane napetosti v plasteh, ki podzemno vodo silijo navzgor. Posebno so pogosti v vulkanskih območjih, ki pa jih pri nas v teh krajih ni. Imamo pa v Sloveniji več toplic in so torej roji verjetno posledica hidrogeoloških danosti v okolici aktivnih prelomov. Roji potresov so lahko tudi napovedovalci močnejšega potresa, vendar je tu statistika izredno skopa in tega ob pomanjkanju drugih spremljajočih pojavov ne moremo jemati z zadostno mero zanesljivosti.
Približno kolikokrat na leto strese Slovenijo?
To je seveda odvisno od magnitude zabeleženih potresov. Tistih manjših je veliko, vendar jih naše naprave ne zaznajo. Če se omejim na potrese, večje od magnitude 1, jih registriramo v povprečju okoli 30 na mesec, tistih, večjih od magnitude 2, pa okoli 30 na leto. Le štirje potresi so lani imeli magnitudo večjo od 3. Le eden, in še ta na avstrijskem Koroškem pri Železni Kapli, pa je imel magnitudo 4.
V zadnjih mesecih je bilo čutiti kar nekaj potresnih in popotresnih sunkov. Ali lahko takšen niz potresov napoveduje večjega?
Lahko, vendar tega žal ne moremo z zanesljivostjo napovedovati, tako da je taka možnost le malo verjetna. V zadnjih letih so se potresi pojavljali le na stranskih malih prelomih. Lani so bili večji v okolici Litije, Vrhnike, Snežnika, Bovca in seveda Ribnice.
Pa lahko Slovenijo v denimo prihodnjih 10 letih prizadene katastrofalen potres?
Veliki potresi v preteklosti so se pojavili na idrijskem (leta 1511) prelomu in enem od ljubljanskih (leta 1895) prelomov. Posebno od idrijskega potresa, ki je imel magnitudo okoli 7, je torej minilo več kot 500 let in možnost, da pride na njem do večjega potresa v bodoče, ni zanemarljiva. Trditi pa, da bo prišlo do potresa v naslednjih 10 letih, je precej tvegano, sploh ker ne vemo, kolikšen je povratni čas večjih potresov na tistem prelomu. Enako velja seveda za ponovitev ljubljanskega potresa.
Kam uvrščamo Slovenijo po potresni ogroženosti?
Potresna ogroženost Slovenije ni velika, zlasti v primerjavi z Italijo, da ne rečemo Japonsko. Večji potresi so pri nas razmeroma redki, ker se tektonske plošče pomikajo z relativno majhno hitrostjo, okoli pol centimetra na leto ali pol metra na 100 let. Njihova povratna doba je zato primerno velika.
Kateri so najbolj ogroženi deli Slovenije oziroma kje so tla najaktivnejša?
Nedvomno je to zahodna Slovenija, kjer potekajo najdaljši in najizrazitejši prelomi. Idrijski je med glavnimi.
Kaj je najboljša preventiva pred potresi?
Primerna protipotresna gradnja, ki naj popolnoma upošteva vsa tovrstna pravila, ki so v Sloveniji danes zelo dobra. Če bi vse nove hiše gradili protipotresno varno (to se dogaja na primer na Japonskem), potem se tudi ob večjem potresu hiše ne bi zrušile. V 100 letih bi lahko recimo imeli zelo varno bivalno okolje. Žal je pri nas večina hiš starih in grajenih brez protipotresne zaščite, tako da tudi manjši potres, kot je bil bovški leta 1998, privede do velike škode in ogrozi človeška življenja.
