OKRASITEV

Za vsak praznik okrasi hišo od znotraj in zunaj

Objavljeno 14. april 2017 14.46 | Posodobljeno 14. april 2017 14.54 | Piše: Mojca Marot

Majda Gajšek se za veliko noč ni izneverila svoji stari okraševalski navadi.

Majda Gajšek ob svojih velikonočnih aranžmajih. Foto Mojca Marot

CELJE – V Okrogarjevi ulici v Celju že skoraj štiri desetletja živi Majda Gajšek, ki je med sosedi znana kot ena tistih, ki se pred prazniki, kot so božič, velika noč pa tudi noč čarovnic, povsem posvetijo raznim dekoracijam, s katerimi svoji hiši nadenejo pravljično podobo. In to tako znotraj kot zunaj. Na Majdino ustvarjalno veselje nas je opozorila ena od njenih sosed, ki njeno delo opazuje več tednov pred vsakim takim praznikom. Aranžmaji so namreč na vrtu in so vsem na očeh, še veliko več, pravzaprav kar v vsakem kotičku, pa jih je v notranjosti, kjer se jih skoraj ne da prešteti.

»Za ročna dela me je navdušila krušna mati,« nam pove Majda Gajšek, ko jo obiščemo in nas popelje skozi vse prostore. Povsod je mogoče videti zajčke, tako lesene, pisane kot takšne bolj naravnih barv, da o cvetočih vejah, na katerih visijo pisanke vseh mogočih barv, ne govorimo. »Ta hip mi je najbolj pri srcu tale košara,« nas opozori Majda. In vzame v roko košaro, v kateri so kokošja družina in izpihana jajčka, ki še čakajo, da jih bo nekdo pobarval. Pomislimo, da ima gospa Majda srečo, da se je primožila v hišo na robu Nove vasi v Celju pred 39 leti. Tako ima za ustvarjanje dovolj prostora, idej pa ji nikoli ne zmanjka. »Veselje do ustvarjanja imam že iz otroških let. Vse se je začelo s pletenjem, zelo rada še kuham in pečem,« nam pove Celjanka, ki jo mnogi poznajo tudi po pečenih dobrotah.

H krušnim staršem

»Moje otroštvo je bilo drugačno od večine, saj sem najprej živela v Domu Tončke Čečeve v Celju, ki je bil nekakšen dom za otroke, ki nismo imeli staršev. Očeta nikoli nisem poznala, pri mami pa sem živela do četrtega leta. Potem so mene in brata mami odvzeli in naju nastanili v ta dom. Kakšno leto sem bila tam, ko sem bila stara pet let, pa so prišli v dom moji bodoči krušni starši. Dobro se spominjam, kako smo se otroci postavili v vrsto, in nikoli ne bom pozabila trenutka, ko sta med vsemi izbrala prav mene. Za popotnico sem dobila lesen kovček, v katerega so mi dali nekaj mojih oblačil, in s tem sem odšla v svoj novi dom. Je pa zanimivo, da krušne mame nisem takoj začela klicati mama, medtem ko sem krušnega očeta takoj imela za ata,« nam zgodnja leta opiše sogovornica, ki je z novo družino živela v središču Celja, nad mestno knjižnico. »Moram povedati, da sem pri obeh krušnih starših prvič začutila toplino in bila deležna veliko ljubezni. Imela sem srečo,« pravi Majda. Res pa je, da sta bila že takrat, ko sta jo vzela k sebi, starejša, oba že pri več kot 50 letih, in ju je, ko se je tudi sama poročila, že izgubila. A so spomini na otroška leta za Majdo lepi in zelo živi. »Manj sreče je imel brat, ki je bil prav tako dan v rejniško družino, kjer pa so bili bolj strogi. Zdaj živi sam, s komaj tremi odstotki vida, a sva zelo povezana in me velikokrat obišče,« pove sogovornica, ki je ponosna, da jo je ravno krušna mati naučila številnih ročnih spretnosti. »Spomnim se, kako me je učila prvih zank s pletilkami, in še vedno skrbno hranim nogavice, ki sva jih spletli skupaj. Naučila pa me je tudi kuhati in peči, veliko sva tudi vlagali,« pove Gajškova, ki nikoli ni hodila v službo, saj je imela srečo, da je spoznala moža, Ferdinanda, ki je bil obrtnik, in mu je pomagala pri delu.

Okraskov včasih sploh ni bilo

»Ko sem prišla h krušnim staršem, sem prvič videla okrašeno novoletno jelko. Prej sploh nisem vedela, da to obstaja. In ko sva se z mamo lotili okraševanja, se mi je to zdelo nekaj zelo veličastnega,« se spominja Majda. A okraskov seveda ni bilo mogoče kupiti skorajda nikjer, saj je bilo tudi trgovin zelo malo. »Izdelovali sva jih kar sami. Iz lesa, tudi papirja pa bombonov, barvali sva tudi orehe. Tudi božiča nismo praznovali kot danes, ker so pač bili drugačni časi,« še pove Majda. Ravno zato, ker okraskov ni bilo, je moral biti človek toliko bolj iznajdljiv. »Povsem drugače je kot danes, ko se da kupiti čisto vse in ko trgovine dobijo okraske za božič že pred prvim novembrom,« dodaja sogovornica, ki ideje črpa tako iz okolja kot iz revij. Vedno pa se začne na praznike, kakršna sta božič in velika noč, pripravljati že mesece prej. A predvsem za božič ima dela še veliko več. Tudi z zunanjim okraševanjem. Zanimivo je tudi, da še noben okrasek ni dobil nog, kot rečemo, čeprav je hiša Gajškovih tik ob cesti, sredi naselja. Takoj za božičem je Majdi pri srcu velika noč, ker lahko ob okraševanju izživi svoje sanje. In vsa njena hiša, vsi prostori v njej, skupaj s hodniki, kot tudi vrt dobijo povsem drugačno podobo. »No, zdaj se pripravljam na barvanje jajc, ki jih vedno barvam s čebulnimi olupki, čaka pa me tudi peka. Letos ne bom pekla potice, ampak kifeljčke, ki jih bom napolnila z orehovim nadevom,« nam pove sogovornica, znana tudi po pitah, drobnem pecivu, tortah. In tudi pri dekoraciji slednjih uporabi veliko navdiha. Za letošnji pust je, se pohvali, spekla kar 450 krofov. In jih seveda velikodušno razdelila.

 

 

Deli s prijatelji