LJUBLJANA – Novico s podpisom ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta je v torek objavila uradna spletna stran Slovenske škofovske konference: »Apostolska nunciatura je Nadškofijo Ljubljana obvestila o novem položaju upokojenega nadškofa msgr. Alojza Urana. V njem je apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz sporočil, da je nadškof Uran od Svetega sedeža prejel dovoljenje, da se po bivanju v tujini lahko vrne v Slovenijo. Glede na svoje zdravstveno stanje bo, v dogovoru z ljubljanskim nadškofom, opravljal različne pastoralne dejavnosti ter pomagal pri življenju naše lokalne Cerkve. Njegove vrnitve smo v naši nadškofiji iskreno veseli in mu želimo čimprejšnjega okrevanja in Božjega blagoslova.«
Ob svetem letu usmiljenja
Kot smo izvedeli, je že dolgo težko pričakovana novica pohitela v javnost skoraj mesec dni prezgodaj. Ali pa tudi ne, saj je bil zanjo že skrajni čas. Kdor koli je pred šestimi leti Urana odstopil in ga pred tremi leti izgnal iz domovine, ima tehtne razloge, da se pred javnostjo skriva še naprej. Znesel se je namreč nad nadškofom, ki je še tudi po nenavadno brutalni kazni za nikoli razjasnjeni greh (brez dokazov se je natolcevalo o očetovstvu) pri ljudeh nadvse priljubljen. Nekoga je njegova priljubljenost preveč motila, o tem ni dvoma. Tako je skriti razsodnik bolj primazal klofuto cerkveni instituciji kot da bi prizadel Uranovo nedvomno karizmo. S svojo držo jo je med bivanjem v Trstu tako pri Slovencih kot tudi Italijanih in Furlanih le še utrdil. In zagotovo se najdejo tudi cerkveni veljaki, ki nič kaj krščanskega, že kar ponižujočega ravnanja z Uranom – kar je pustilo posledice tudi na njegovem zdravju – ne odobravajo.
Vrnitev, kakor smo slišali, bo začela veljati 8. decembra, saj so mu jo oukvirili s svetim letom Božjega usmiljenja. Ne, ker bi bila edino možno izhodišče za izkazanje milosti hudo zbolelemu sobratu v škofovski službi, ampak ker je ravno pri roki. Da bi kaj imel s takšno salomonsko rešitvijo sam papež Frančišek, ni verjeti.
Spomladi, ko je napovedal sveto leto, je papež Frančišek med drugim dejal: »Pogosto sem razmišljal, kako lahko Cerkev bolj jasno pokaže svoje poslanstvo, da je priča usmiljenja. To je namreč pot, ki se začne z duhovnim spreobrnjenjem. Moramo iti po tej poti. Zato sem se odločil napovedati izredni jubilej, katerega središče bo usmiljenje Boga. To bo Sveto leto usmiljenja. (...) To sveto leto se bo začelo na letošnji praznik brezmadežnega spočetja ter se bo zaključilo 20. novembra 2016, na nedeljo Našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je Kralj vesoljstva ter živo obličje Očetovega usmiljenja. Organizacijo tega jubileja zaupam Papeškemu svetu za pospeševanje nove evangelizacije z namenom, da ga bo lahko dejavno vodila kot novo etapo poti Cerkve pri njenem poslanstvu, prinesti vsaki osebi evangelij usmiljenja. Prepričan sem, da bo vsa Cerkev, ki tako potrebuje usmiljenje, saj smo grešniki, lahko našla med tem jubilejem veselje odkriti in dati rodovitnost Božjemu usmiljenju, s katerim smo vsi poklicani dati tolažbo vsakemu moškemu in vsaki ženi našega časa. Ne pozabimo, da Bog vse odpusti in da vedno odpušča. Ne utrudi se odpuščati (...).«
Bolnega niso pozabili
Uranova vrnitev je po previdnostnem razmisleku ali le po slepem naključju padla v čas, ko nikakor ne more pri ljudeh sprožiti morebitnega izbruha zmagoslavnega navdušenja. Nadškof namreč še vsaj nekaj časa ne bo mogel maševati niti kako drugače javno delovati. Pravkar v enem od samostanov v ljubljanski okolici okreva po zahtevni operaciji ledvice in se v pozorni oskrbi pripravlja na operacijo še druge.
»Noben dolgotrajni stres ni brez posledic in žal smo izvedeli, da so se posledice dolgotrajnega stresa pokazale tudi pri našem dragem nadškofu Alojzu Uranu,« so sredi oktobra zapisali njegovi podporniki ter konkretizirali: »V tem tednu (najverjetneje v torek, 20. oktobra) bodo nadškofu Uranu s kirurškim posegom odstranili ledvico. Ker ima že veliko drugih kroničnih zdravstvenih težav, je zanj vsaka operacija zelo tvegana, zato ga toplo priporočamo v molitev!«
Za uspešnost operacije in nadaljnjega zdravljenja so se k molitvi zbirali »vsak dan opoldne, ko zvoni angelovo češčenje, ter vsak večer ob 21. uri«. Veliko so molili rožni venec, marsikdo se je potrudil, da je zmolil tudi desetko. Molili so posamezno ali zbrani v skupine s sorodniki, sosedi, prijatelji, znanci. In ne zgolj tradicionalni verniki: »Kdor ne moli, naj mu pošilja dobre misli – tudi te pomagajo.«
Ko so dan pred operacijo Uranu posredovali dobre želje, lepe misli in zagotovila molitve, »je rekel, da jasno čuti, da je v ozadju veliko molitve, saj je povsem umirjen in poln zaupanja.«
Dvajsetega oktobra je nadškof Uran »operacijo glede na vse kronične težave presenetljivo dobro prestal in celo ohranil ledvico, saj so jo samo obrezali«.
Dobra novica je molivce še spodbudila: »Molimo še naprej, da ne bi nastali kakšni zapleti in da bi se zdravljenje še naprej dobro odvijalo!« Še naprej se povežejo v molitvi opoldne in ob devetih zvečer, »saj je bila operacija šele začetek procesa zdravljenja«.
Zahvala in blagoslov
Novico o dovoljeni vrnitvi v Slovenijo je nadškof Alojz Uran, kot je povedal v kratki izjavi za Radio Ognjišče, pričakoval: »Ker sem imel srečanje s prefektom kongregacije (kardinalom Marcom Ouelletom, naša opomba) in takrat mi je tudi naročil, naj napišem svojo vlogo, ki ji bo sledil primeren odgovor. Tega sem zdaj prejel, tako da se lahko z letom Božjega usmiljenja svobodno vrnem v domovino.« Dobra volja kljub vsem težavam Urana ne zapušča: »Če ne bi bilo dobre volje, bi človek včasih že kar malo omagal. Tako da hvala Bogu. Gospod daje moč tudi za sprejemanje bolezni in tudi za pripravo na nadaljnje zdravljenje, ker še ni končano. Na začetku decembra me čaka še ena operacija, vendar upam, da bom lahko še kaj dobrega naredil za ta naš skupni slovenski dom.« Vez z ljudmi mu je dragocena: »Velikokrat sem čutil, kako je v ozadju vseh različnih dogajanj tudi veliko molitve, veliko žrtve, veliko dobrih misli in to je bila spodbuda, da sem čutil, da nisem sam. Predvsem, da imam za seboj Božjo roko, ki me podpira. Upam, da bom lahko, ko se zdravje uredi, še delal za dobro, tako doma kot tudi za naše zamejce, morda tudi izseljence, s katerimi sem bil ves čas povezan.« Zahvaljuje se vsem za molitve ter dobre misli in vse lepo blagoslavlja. Ker ima že veliko drugih kroničnih zdravstvenih težav, je zanj vsaka operacija zelo tvegana.
