MEDVODE – V Valburgi 7, pošta Smlednik, že desetletja stoji na bregu Zbiljskega jezera hotel Kanu. V zgodovini tamkajšnjega turističnega društva smo izsledili podatek, da so »že konec leta 1960 za stari Kodrinov mlin, kjer je danes hotel Kanu, menili, da bi ga preuredili v turistično-gostinski objekt«. Mlin je potopilo jezero, na njegov breg pa prihajajo turisti, med katere se kdaj pa kdaj podajajo tudi medvoški policisti.
Policist: večletno kampiranje
Tako se je medvoški policist Peter Topličanec v sredo, 21. decembra 2016, ob 11. uri kot pooblaščena uradna oseba na postajališču za avtodome v Valburgi 7 odločil, da lastnika Resorta Kanu, d. o. o., po prvem odstavku 23. člena ZP-1 oglobi za 3000 evrov, ki se prepolovijo, če jih kršitelj plača v osmih dneh po pravnomočnosti. Toda s polovičko ne bo nič, ker je Resort Kanu na plačilni nalog, izdan 18. januarja 2017, vložil zahtevo za sodno varstvo.
V opisu dejanskega stanja je omenjeni policist navedel, da je »kršitelj pravna oseba Resort Kanu, d. o. o.«, zanj pa odgovorna oseba Roman Prosen, »s svojim dejanjem opustil dejanje pri opravljanju dejavnosti pravne osebe«. Topličanec v nadaljevanju podrobneje razloži, da »so policisti PP Medvode« že omenjenega 21. decembra 2016 ob 11. uri in nato še 23. decembra 2016 ob 10. uri »opravili kontrolo naselja Valburga«. Bržčas sta bila policista dva, saj Topličanec že v naslednjem stavku uporabi dvojino – da sta na parkirišču pred hotelom Resort Kanu, d. o. o., »kontrolirala tujca«, in sicer »državljana Nemčije (...) in državljanko Hrvaške (...), ki sta bila v avtodomu registrskih številk (...)«. Policista sta, tako Topličanec, ugotovila, da sta tujca »do vozila imela iz hotela Resort Kanu, d. o. o., napeljano elektriko«, »v razgovoru pa sta povedala, da spita v avtodomu, za uporabo WC-ja in kopalnice pa imata ključ od hotela Resort Kanu, d. o. o.«. Zanemarimo možnost, da je bila morda kakšna podrobnost zaradi sporazumevanja v različnih jezikih tudi napačno interpretirana – dejstvo je, da se je Topličancu zapisalo: »Povedala sta, da na tem naslovu kampirata že več let.«
Jezikovna zmeda V zahtevi za sodno varstvo Kanu izpostavlja tudi utemeljen dvom, da sta tujca izjavi podala, kot sta zapisani, saj nista pravilni: »Samo domnevamo lahko, da bi lahko takšen zapis nastal zaradi pomote pri jezikovnem razumevanju bodisi s strani prekrškovnega organa bodisi s strani navedenih oseb (gre za tujca).« Kako je bilo res s tujcema, hotelir Roman Prosen pove: »Omenjeni par se je večkrat ustavljal na postajališču za avtodome, kjer je napolnil sisteme avtodoma, nato pa nadaljeval svojo pot. Ker pa je par zaradi okvare vozila v oktobru 2016 to pustil dlje parkirano na našem parkirišču, mi je vplačal depozit oziroma predplačilo za koriščenje (saj je zmanjšalo razpoložljivi prostor za druge avtodome), račun pa sem mu pozneje izdal kot zbirnega za več koriščenja skupaj. Navedeni osebi sta se nastanili v objektu, to je hotelu, le dne 24. decembra 2016, in tedaj sem ju, kot zavezanec za prijavo, tudi prijavil kot gosta in podatke o prijavi posredoval pristojnemu organu.« |
Natanko tako: pred hotelom Kanu kampirata že več let! Zapisani policistovi trditvi Prosen odločno nasprotuje – poglejte okvirček.
Zakaj kazen, je policist razložil: »Pri kontroli evidenc MNZ je bilo ugotovljeno, da tujca na dan kontrole nista bila v arhivu prijav domačih in tujih gostov oziroma stanodajalec ni opravil prijave za omenjena tujca, s čimer je pravna oseba Resort Kanu, d. o. o., kršila določila 1. odstavka 9. člena zakona o prijavi prebivališča in storila prekršek po 1. točki 1. odstavka 23. člena tega zakona.«
Kanu za sodno varstvo
Zakon v navedenih določilih zahteva, prvič: »Posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti, ne glede na trajanje nastanitve.« In drugič: »Z globo od 3000 do 25.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne prijavi oziroma odjavi posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu (prvi odstavek 9. člena).«
V našem primeru gre torej za to, da je policija presodila, da sta se tujca nastanila oziroma sta začasno prebivala kot gosta hotela Kanu. Za hotel odgovorni Roman Prosen pa trdi, da ne, saj da sta se tujca na postajališču za avtodome le ustavila. Drugače bi bilo, če bi avtodomarja kampirala, na primer le pol kilometra naprej v avtokampu, ki pa ni Kanujev. Iz izmenjave informacij z drugimi postajališči za avtodome, na primer z avtocestnim pri Voklem, Prosen ve za splošno prakso, da avtodomarjev, ki se le ustavijo, ne prijavljajo nikomur, saj samo s postankom ne nastopi obveznost stanodajalca.
Zato Kanu zahteva sodno varstvo. V obrazložitvi kot ključno navede, da »kršitelj očitanega prekrška ni storil«. Prekrškovni organ pa naj bi »po mnenju kršitelja bistveno kršil postopek, zmotno ugotovil dejansko stanje, zmotno uporabil materialno pravo, prav tako pa je po mnenju kršitelja nepravilna odločitev o sankciji«.
Kanu poudarja, da v okviru svoje dejavnosti »ne ponuja kampa, temveč zgolj hotelske (in gostinske) storitve«, prenočitve ponuja »samo v hotelu in nikjer drugje«.
Popotnikom z avtodomi pa Kanu omogoča, da lahko ustavijo oziroma parkirajo na urejenem parkirišču (na parceli, ki ni v Kanujevi lasti) »z možnostjo dotočitve vode, izpraznitve sanitarnih posod ter napolnitve akumulatorjev«.
Pojasnjuje še: »To postajališče ni namenjeno bivanju oziroma prenočitvam v avtodomih, saj je bivanje na območju naše dejavnosti predvideno le v hotelskih sobah, kakor to jasno izhaja iz že priloženih izpisov spletne strani hotela. Omenjeno parkirišče je torej namenjeno le parkiranju za potrebe hotelskih gostov ter za krajše oziroma kratkotrajne postanke in počitke ter napolnitev sistemov med potovanjem z avtodomom, nikakor pa ne tudi za bivanje oziroma za prenočitev.«
Vzorčna sodba
Prosen poudari, da je že ob vhodu na postajališče »v petih jezikih zapisan parkirni red, ki med drugim določa, da gre za postajališče oziroma parkirišče izključno za avtodome, ceno storitve, da postajališče ni kamp (!) in da na tem prostoru niso dovoljeni postavljanje šotorov, parkiranje počitniških prikolic, kuhanje na odprtem, glasno predvajanje glasbe, odmetavanje smeti, pranje vozil in motenje nočnega redu«. Nadaljuje, da »parkirišče za avtodome, ki ne dovoljuje prenočevanja, ni niti turistični, niti gostinski, niti nastanitveni objekt, za katerega je potrebna prijava gostov naslovnemu organu«.
Prosen pravi, da velja na vseh slovenskih avtodomarskih postajališčih Kanujevi podobna praksa.
Ob stikih s pristojnimi na višjih ravneh ministrstva za notranje zadeve Prosen (še) ni prejel jasnega odgovora, kako je s prijavljanjem avtodomarjev, ki se ustavijo le za nekaj ur. Je pa neuradno ujel, da naj bi sodba v njegovem primeru postala vzorčna za prihodnje ravnanje policije in sodnije v podobnih primerih. Če bo Kanu sodbo izgubil, bo to prineslo tudi dražje postanke avtodomov na slovenskih postajališčih. Bo slovenska policija avtodomarje občasno in poskusno nemara tudi prečesavala z navedbo, da med njimi preventivno išče – celo islamske teroriste?
