STRASBOURG, LJUBLJANA – Slovenija bo morala zaradi 124,38 evra dolga zdaj plačati 85.000 evrov odškodnine. Tako je v primeru Zorana Vaskrsića, ki je leta 2012 pri nas zelo odmeval, odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Očitno je, da se je zgodba zdaj obrnila na glavo, a tokrat na škodo države. Marsikomu so do danes v spominu ostale takratne Vaskrsićeve besede, da je zaradi pičlih 124 evrov dolga na koncu ostal brez hiše. Toliko denarja je bil namreč dolžan podjetju Vodovod-Kanalizacija, kolikor je znašal račun za čiščenje greznice. Ker ga ni plačal, je podjetje denar na koncu izterjalo z izvršbo, v kateri pa so mu prodali hišo, vredno 140.000 evrov. Po prodaji hiše za polovico tržne vrednosti in poplačilu zastavne terjatve drugega upnika v višini skoraj 59.000 evrov ter poplačilu dolga in sodnih stroškov mu je ostalo dobrih 3000 evrov. Vaskrsić je sicer isti dan, ko je izvedel za prodajo hiše, dolg poravnal, po čemer je Vodovod-Kanalizacija tudi urgentno umaknila izjavo. Na litijskem okrajnem sodišču so nato prav tako izdali sklep, da je izvršba ustavljena, a sodnica je ustavila le izterjavo dolga, saj je bila hiša novemu lastniku prodana že pred poplačilom dolga, pa čeprav je upnik pred drugo dražbo spremenil zahtevek in zahteval rubež osebnih dohodkov namesto prodaje hiše, a je sodišče prepočasi reagiralo.
Hišo obkolili aktivisti
Primer je takrat pod drobnogled vzelo tudi vrhovno sodišče, ki je opravilo interni nadzor in ugotovilo, da je bilo ravnanje sodišča glede na časovno zaporedje dejanj, aktivnost strank in druge okoliščine pravilno in zakonito. Postavilo se je na stališče, da zgolj dejstvo, da je bila nepremičnina dolžnika prodana v postopku, v katerem se je v času njene prodaje na javni dražbi izterjevalo dobrih 124 evrov, ne more odgovoriti na vprašanje, ali je bilo v konkretnem primeru načelo sorazmernosti preseženo in je izvršba presegla potreben obseg. Sodišče lahko na predlog dolžnika izvršbo omeji samo na nekatera sredstva, vendar dolžnik takega predloga ni podal, so takrat, marca 2012, pojasnili na vrhovnem sodišču.
Odvetnik Peter Čeferin iz odvetniške družbe Čeferin, ki je zastopala Vaskrsića, je opozoril, da so se pred vložitvijo tožbe na ESČP obrnili tudi na slovensko ustavno sodišče, a to primera ni vzelo v obravnavo, in sicer brez obrazložitve. Vprašal se je, ali je ob vsem skupaj sploh potreben kakšen komentar, da se je treba ob takem poslovanju vseh sodišč na vseh stopnjah v Sloveniji, z ustavnim sodiščem na čelu, na koncu obrniti na evropsko sodišče. |
A Vaskrsić, ki je moral hišo na koncu zapustiti, se ni predal. Pred njegovo izselitvijo je pred hišo vladalo pravo obsedno stanje. Obkolili so jo aktivisti gibanja 15o, ki so naredili živi ščit in tako hoteli preprečiti deložacijo. Medtem ko so se Vaskrsićevi vdali v usodo in počasi zapuščali hišo, se s tem okoli dvajset aktivistov ni strinjalo. Zaprli so pot izvršitelju in se za njegova opozorila, da mora opraviti deložacijo, sicer bodo morali ukrepati s silo, niso zmenili. Osmim policistom tako takrat ni preostalo drugega, kot da jih s strokovnimi prijemi obvladajo, in enega za drugim so jih trpali v marico. Nekateri so se medtem upirali, tako da sta bila na koncu tepena tudi dva policista.
Zaščita pravice do lastnine
Prvi del zgodbe je bil tako za Vaskrsića takrat zaključen. A odločil se je, da bo pravico iskal naprej in tako celotno zadevo posredoval v pregled sodnikom na Evropskem sodišču za človekove pravice. Prepričan je bil, da litijsko sodišče ni upoštevalo sorazmernosti. Da je bila njegovi družini s sodnimi odločbami, ki so pripeljale do tega, da je ostala brez hiše, kršena pravica do spoštovanja doma, pravica do mirnega uživanja premoženja, pravica do poštenega sojenja ter pravica do učinkovitega pravnega sredstva, ki jih sicer zagotavlja konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V tožbi proti državi je tako zahteval 80.000 evrov odškodnine oziroma razliko med dejansko vrednostjo nepremičnine in zneskom, za katerega je bila hiša prodana. Ter še 40.000 evrov za nepremoženjsko škodo, sodne in odvetniške stroške, ki jih je moral Vaskrsić plačati. Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da je bil kršen prvi člen prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine. Pritožniku je tako določilo 77.000 evrov odškodnine za materialno škodo, 3000 evrov za nematerialno in 5000 evrov za povračilo stroškov.
