Vsak inovator 
je prepričan 
o svojem delu

Gregor Pevc iz Trzina spada v mlajšo generacijo izumiteljev. S tem se srečuje v družinskem podjetju, kjer se ukvarjajo z lesenimi izdelki za gostinstvo, dom in darila. Inovatorstvo je začel že njegov oče Tomaž, ki ima za seboj številne zamisli. Omeniti velja posebno plovilo, ki navidezno lebdi nad vodo, znane pa so tudi njegove podvodne svetilke z izjemno svetilnostjo.

Nenehno iščejo izboljšave

Pri Pevčevih imajo inovatorsko žilico v družini. Tudi najmlajša Pevčeva, Gregorjeva sinova, gresta v to smer, saj nenehno iščeta izboljšave. »Nismo ukalupljeni,« poudarja inovator. »Vedno znova odkrivamo nove postopke in nove načine, oblike in nove načine uporabe. Glede inovacij pa: ko pride ideja, jo uresničimo, predvsem s svojimi sredstvi in po svojih zmožnostih. Ob neki ideji ne čakamo, da bi jo kdo drug uresničil. Delavnico imamo, prototip naredimo iz lesa, in to ne glede na to, za kakšno zadevo gre. Morda ohišje za baterijo, da si vse skupaj lažje predstavljamo.«

Oče Tomaž se je posvečal plovilu, ki navidezno lebdi nad vodo, ukvarjal se je tudi z razvojem podvodnih svetilk. »Oba sva potapljača in se skupaj potapljava, vse te zadeve pa smo razvili glede na potrebe,« pravi Gregor. »Vedno sva razmišljala, kako bi prišla od ene do druge točke na čim bolj ekonomičen način, neodvisno in hitro. Iz tega je nastalo očetovo plovilo tsunami, pri poskusih sem bil testni pilot.«

Podvodne svetilke

Pri Pevčevih so izdelali približno deset takih plovil. Nekaj jih imajo še doma za lastno uporabo, nekaj so jih prodali oziroma posodili. Žal je zadeva zadnjih šest let v stagnaciji, v prostem teku, kot pravi Gregor: »Ni posluha in ni denarja. V teh časih se pozna boljša gospodarska rast, tako da bomo za naprej še videli, kam bo šel razvoj.«

Kaj pa podvodne svetilke? »Ti izumi ne bodo nikoli zamrli. Čakajo. Verjetno bo tudi za svetilke prišel pravi čas, čeprav se moramo zavedati, da gre razvoj na področju elektronike izjemno hitro naprej. Poglejte, klasične potapljaške svetilke se pregrevajo in se hitro uničijo. Z masovno proizvodnjo bi dosegli konkurenčnejšo ceno, ob tem pa se zavedamo, da je kakovost svetilke nesporna. Uporabljamo jo lahko vsakodnevno, ne samo za potapljanje. Primerna je za uporabo v avtomobilu, kombiju, pri popravilih okrog hiše. Lahko jo napolnimo kot mobilni telefon. Pri enem tipu svetilke je posebnost ta, da lebdi na vodi, torej nas pri potapljanju ne ovira. Izjemni sta torej avtonomija svetilke in njena svetilnost. To sva želela doseči, in to nama je tudi uspelo. Razvili smo jo zato, ker doslej take svetilke še ni bilo.«

Zaščita pred žledom

Gregor Pevc je pred kratkim sodeloval na dnevu inovatorjev v Bistri. Predstavil je prav posebno inovacijo, zaščito za nadzemne vode. »Ta inovacija je namenjena zaščiti vseh kablov, ki so izpostavljeni vremenskim nevšečnostim,« pravi Pevc. »To so daljnovodi ter telekomunikacijski in železniški kabli. Težave pri njih nastopijo pozimi, ko se podhladijo pri temperaturi 2 stopinji Celzija. Če dežuje pri tej temperaturi, nastaja žled. Zato se poveča teža kabla in posledično se strga. Nastane velika gospodarska škoda, prekinjena je dobava električne energije, nastopi vrsta težav. To zaščito smo predstavili še pred žledom, ki nas je prizadel februarja 2014. Z našimi elektrogospodarstvi smo delali testne projekte, žal pa je pri nas tako, da si nihče ne upa sprejeti neke določene odgovornosti. Naložba v tako zaščito je zanemarljiva v primerjavi s stroškom poškodb, ki sledijo naravni ujmi. Naša ideja je preprosta, a najpomembneje je, da deluje. Žal zadeva stagnira. Proizvodnjo bi lahko začeli takoj, imamo svoja orodja, v katera smo skupaj s kooperantom veliko investirali. Žal zadeve nismo izpeljali, čeprav smo imeli zelo veliko zanimanje iz Rusije. Sodelovanja ni bilo, zakaj, žal ne vemo, verjetno je pri tem nastopilo veliko dejavnikov.«

Gregor Pevc je še povedal, da je zaščita nadzemnih vodov pravzaprav hibrid med cevjo in profilom, ki ga je preprosto montirati na star ali nov daljnovod. »V ta problem smo se zelo poglobili, tako da smo naredili statične izračune. Ugotovili smo, da bi bila naložba v daljnovode cenejša, ker bi jih s to našo zamislijo razbremenili. Opozorili so nas na veter, ki je največji problem, ko je žled. Napenjalne sile v žicah so večje, kot je sila vetra, tako da smo naredili vse izračune.«

Je ta zaščita kljub ne prevelikemu zanimanju že kje v uporabi? »Naredili smo pilotske projekte na nekaj lokacijah na Štajerskem, za Gorenjsko smo se dogovarjali, a uresničitve ni bilo,« odgovarja Gregor. »Težko to razumem.«

Ekološka zaščita

Zaščita za nadzemne vode je pravzaprav cev, ki se razpre in nato natakne na žico. Vmes pridejo distančniki, ki zračijo in hladijo, sploh v poletnih mesecih, ko pride do pregrevanja daljnovodov. Zaradi tega so se odločili, da so cevi bele. Material odbija vodo, ima pa stalno temperaturo ozračja. Če bi nastopil žled, ne bi bilo zaledenitve, ker bi voda odtekla. »Lahko naredimo tudi termokromatsko cev, kar pomeni, da glede na zunanjo temperaturo spreminja barvo,« dodaja Pevc. »Če je hladnejši, to je pod 6 stopinj Celzija, postane temen oziroma temno siv, nad 6 stopinj pa postaja svetlejši oziroma bel. Tretja možnost je fotokromatski, torej glede na svetlobo. V bližini letališč – na primer – taka zaščita fluoroscira. Čez dan sprejema svetlobo, ponoči pa oddaja svojo značilno barvo. Naša zaščita je res preprosta cev, ki pa lahko odpravi zelo veliko stranskih nevšečnosti. Zaščita je tudi ekološka in jo je lahko reciklirati. Življenjska doba je 13 let.«

To zadevo so ustrezno zaščitili in patentirali. »Zaščite patentov je treba vzdrževati, a je to težko, če ni nekega konkretnega zanimanja,« pove Pevc, nas pa še zanima, kako se počuti inovator, ko je prepričan o svojem delu, a ni pravega zanimanja oziroma odziva: »Prepričan sem, da je vsak inovator prepričan o svojem delu. Verjetno pa tega drugi ne vidijo tako, kot to vidi avtor inovacije. Mogoči sta dve reakciji: mene to spodbudi, da bi še bolj trdno delal. Nimamo pa si kaj očitati, saj smo preizkusili res prav vse, tako pri nas kot v tujini, celo v Kuvajtu smo bili. Na sejmih inovatorjev smo dobili nagrade in priznanja, celo grand prix. Odzivi so bili odlični in poslovno potencialni, nikoli pa ni bilo konkretne uresničitve. Če se ob žledu podre daljnovod, je to za mnoge dobro, saj imajo očitno številni zaslužke, od železarn naprej.«