Leta 46 pred Kristusom je Julij Cezar izvedel koledarsko reformo, od katere ima koledar 12 mesecev. Takrat so v tem julijanskem koledarju sedmi mesec poimenovali julij, po Juliju Cezarju.
Na Slovenskem škofjeloški rokopis v 15. stoletju že prinaša za julij ime maly serpan, to je mali srpan, ki ga uporabljamo še danes. Primož Trubar je zapisal samo ime srpan, a na Slovenskem so bila potem za julij v rabi še druga imena, kot so žetnjak, pšeničnik, senenec, Jakobov mesec, šentjakobnik, krstnik in v 19. stoletju še srpnik.
Julija so danes počitnice, ko veliko ljudi načrtuje dopust, umaknejo se na morje ali v planine. Na podeželju pospravljajo pridelke, predvsem žito in krmo za živino, na vrtovih že zorijo prvi pridelki.
Še plohe in nevihte
Po spremenljivem vremenu v preteklem tednu je vikend prinesel nekaj več jasnine, v noči na ponedeljek pa se je dež z nevihtami spet razširil nad vso Slovenijo.
V ponedeljek nas je zjutraj prešla dokaj izrazita vremenska motnja z nevihtami in dežjem. V torek je bilo razmeroma sončno, v sredo ali četrtek pa nas bo prešla nova oslabljena vremenska motnja s plohami in nevihtami.
Ječmen dozorel, koruza že meter visoko
Menjava temperaturnih razmer od ekstremne vročine do podpovprečnih temperatur, pri čemer so se ohladila tudi tla, je rastlinam povzročala stres. V rasti so bile ovirane predvsem bučnice, na katerih je še vedno opaziti posledice neenakomernega vznika in večkratnih ponovnih setev.
V severovzhodni Sloveniji in na Vipavskem je ječmen dozorel. Žetev je potekala skoraj vso preteklo dekado, zdaj se začenja še drugod po Sloveniji.
Marsikje so komaj požete površine že preorane in pripravljene za strniščno setev. Tudi pšenica je že vstopila v obdobje zorenja.
Koruza je v obdobju intenzivne rasti, trenutno je dosegla višino do okoli enega metra.
Na severovzhodu države se je talni vodni rezervoar že močno izčrpal, zaloga vode je rastlinam že dva do tri tedne težko dostopna, kar jim povzroča vodni stres.
Zelenjadnice namakamo
V drugi dekadi je bilo padavin na severovzhodu dovolj le za kratkotrajno osvežitev površinskega sloja tal. Potrebna so bila namakanja zelenjadnic. V tretji dekadi pa je v SV delu Slovenije padlo od 30 do 60 mm padavin.
Obilne padavine, ponekod tudi s točo, so povzročile razmere za razvoj rastlinskih bolezni in izpiranje škropilne obloge.
Redno škropljenje je treba opraviti pred napovedanimi padavinami. Če po njem pade več kot 20 do 30 mm padavin, je škropilna obloga sprana z listov, zato ga je treba ponoviti.
1. julij 1960
Julij se je začel z zelo svežim vremenom, ponekod v višjih legah je bila celo slana. V Babnem Polju je minimalni termometer pokazal –1,0 °C, v Novi vasi na Blokah se je ohladilo na 0,0 °C, na Rakitni na 0,2 °C, v Kočevju na 3,9 °C ter v Črnomlju in na Pragerskem do 4,4 °C.
Napoved
Je tega meseca presuhó,
ostane grozdje prav drobnó;
če le včasih prirosi,
se pa osoči, zdebeli.
Julija hladni in mokri dnevi,
prazni bodo sodi in hlevi.
Je mesec moker in hladan,
v gnilobi rad je sad končan.
Napoved Konec tedna sta sledila dva jasna dneva s prijetnimi poletninmi temperaturami od 26 do 28°C, nato je v noči na ponedeljek Slovenijo prešla vremenska fronta, ki je s seboj prinesla močne nalive, veter, lokalno tudi neurja. Padlo je od 40 do 60 mm dežja, kar je povzročilo porast hudourniških voda. Skupaj so deževni dnevi v preteklem tednu prinesli od 60 do 120 mm dežja, največ ga je padlo na osrednjem Štajerskem in v notranjosti Slovenije ter v hribovitih območjih v severnem delu Slovenije. Kako kaže od 3. julija do 8. julija Nad osrednjo Evropo in našimi kraji bo predvidoma vztrajalo šibko območje visokega zračnega tlaka, nad našimi kraji se bo zadrževal topel zrak. Prevladovalo bo sončno vreme s spremenljivo oblačnostjo, v popoldnevih bodo možne kratkotrajne krajevne plohe ali nevihte. Najvišje temperature bodo okoli 30 stopinj Celzija. |
