LJUBLJANA – 30. decembra 2015 bo svoja vrata zaprla Diba, slovenska spletna banka pod okriljem Zveze bank Celovec s sedežem podružnice na Bravničarjevi v Ljubljani. Komitenti, ki imate pri njej odprt račun, boste tega z novim letom izgubili.
Diba je tako novo ime v vrsti bank, ki jih v Sloveniji kmalu ne bomo več poznali. Iz Slovenije namreč odhaja Raiffeisen, v likvidaciji sta Probanka in Factor banka, nedavno pa je odjeknilo, da kupca za svoje poslovalnice v Sloveniji išče ruski Sberbank.
, bo mislil, da je banka na vrhuncu svojega poslovanja.
Kaj storiti?
Do konca decembra morate urediti prenos vaših sredstev z Dibinega računa: če z denarjem lahko razpolagate oziroma ta ni vezan, ga morate prenakazati na svoj račun pri eni od drugih bank v Sloveniji oziroma na svoj referenčni račun pri drugi banki. Lahko pa svojo zvestobo po novem letu obljubite avstrijski poslovalnici Zveze bank. V tem primeru vam bo Diba na vašo zahtevo odprla račun v Avstriji, le obresti tam ne bodo tako visoke, kot ste bili vajeni pri Dibi. Menda pa bo, tako pravijo pri Dibi, račun še naprej brezplačen.
Če ste pri Dibi sklenili depozit in s sredstvi zato ne razpolagate, lahko banko zaprosite za predčasno prekinitev varčevanja in izplačilo sredstev skupaj z obrestmi na račun ene od preostalih slovenskih bank. Če tega ne boste storili, vam bo depozit veljal še naprej, vendar ga boste morali urejati z Dibino matično banko, Zvezo bank, v Avstriji. Sedež ima v Celovcu. A pozor: kot poročajo Finance, Zvezi bank ne gre prav dobro. Lani so ustvarili skoraj 12 milijonov evrov izgube, predvsem na račun odpisov slabih kreditov na Hrvaškem. Nujno dokapitalizacijo je izvedel Raiffeisen.
Adijo, dobri depoziti!
Bralec, ki je bil večletni komitent Dibe, je nad zaprtjem spletne banke razočaran: »Oni so edini v Sloveniji izplačevali kolikor toliko normalne obresti za varčevanje. Nazadnje je bilo to 0,55 odstotka na leto in še denar ti je bil ves čas na voljo. Za primerjavo: ko sem vprašal mojo glavno banko, Gorenjsko banko, koliko bi mi dali za varčevanje desetih jurjev, je bil odgovor 0,05 odstotka. Torej desetkrat manj kot Diba!«
Navedbe smo preverili na strani Depoziti.si. Za enomesečno vezavo 10.000 evrov še največ 0,10 odstotka letnih obresti ponuja Hypo Alpe Adria. Najmanj, točno nič (!), obresti, pa Raiffeisen. Banke v slovenski lasti so nekje vmes: NLB izplača 0,01 odstotka obresti, Abanka, Gorenjska banka, NKBM in Delavska hranilnica pa 0,05 odstotka . Obstoječi komitenti Dibe, ki bi pristali na prenos sredstev v Avstrijo, pa lahko v okviru akcijske ponudbe izkoristijo 0,40-odstotne obresti. Vendar v tem trenutku ni jasno, ali je ta ponudba časovno omejena in ali jo lahko izkoristijo le prejemniki ponudbe.
Primerjava obresti pri vezavi 10.000 evrov za en mesec pri različnih slovenskih bankah. Vir: Depoziti.si.
V tujini znajo bolje
Medtem ko so obresti na depozite v slovenskih bankah sramotno nizke, pa v tujini lahko komitenti za svoje prihranke dobijo bistveno več. V Nemčiji trenutno lahko največ iztržite pri Audi bank (ja, gre za banko v okviru avtomobilskega proizvajalca Audi), ki novim komitentom ponuja 1,25-odstotne obresti pri t. i. tagesgeld vlogah: gre za depozite, kjer so sredstva komitentu neprestano na voljo. Če bolj zaupate tradicionalnim bančnim institucijam pa nemški bančni velikan Wüstenrot za enak produkt ponuja 1,11 odstotka obresti. Vloge so zavarovane po shemi nemške Bundesbank, ki komitentom jamči do 95,7 milijona evrov v primeru propada banke.
