LJUBLJANA – »Delovno pravna reforma je zadnja izmed petih najpomembnejših sklopov sprememb, ki jih je pripravila vlada za izhod iz krize,« je izpostavila Romana Tomc, poslanska SDS. »Ta dva zakona nista idealna, vendar bi lahko bila slabša, če ne bi sodelovali,« pa je dejal Dušan Semolič.
Zakaj prej ni šlo?
»V samo enem letu svojega delovanja je vladi v težkih razmerah uspelo: znižati izdatke za javno porabo tako, da je omogočila sprejem proračuna in s tem normalno delovanje vseh najpomembnejših funkcij države; pripraviti zakon, ki daje podlago za učinkovitejše in preglednejše upravljanje državnega premoženja; pripraviti zakon, ki omogoča sanacijo bančnega sistema; pripraviti pokojninsko reformo in pripraviti delovnopravno reformo.« Meni, da je spodbudno gospodarsko okolje cilj vseh, ki želijo svoje dohodke ustvariti z delom, in da ljudje načeloma ne želijo živeti od socialne podpore, temveč si želijo predvsem dobra delovna mesta in ustrezno plačilo.
»V manj kot letu dni sta tej vladi oz. ministru uspeli dve kapitalni zadevi – pokojninska in reforma trga dela. Prej ni šlo. Zakaj že?!« je na twitterju zapisala poslanka Pozitivne Slovenije (PS) Tamara Vonta.
Andreja Črnak Meglič pa je med razpravo opozorila, da reforma ni bila v celoti usklajena s socialnimi partnerji. Prepričana je, da je delodajalce na koncu minila volja za pogajanja in niso omogočili dogovora glede omilitve prehodnega obdobja varovanja pravic starejših pred odpuščanjem. »Briljantni minister« za delo Andrej Vizjak je tu odpovedal, je bila kritična. Dodala je, da ZDR delodajalcem prinaša kar 38 ukrepov, sindikatom pa zgolj 15. Mnogi poslanci so si bili edini v tem, da reforma prinaša več delodajalcem kot sindikatom.
Korak naprej
S sprejeto reformo je bil po oceni zbornice narejen korak naprej k tem ciljem, a je to le prvi korak. Te spremembe namreč po njihovem prepričanju same po sebi ne bodo dovolj za večje zaposlovanje in odpiranje delovnih mest, kar naj bi bil ključni cilj reforme.
»Slediti bodo morali novi ukrepi za zagon gospodarstva, tudi na področju trga dela,« opozarjajo v GZS. Z doseženim tako še zdaleč niso zadovoljni in pričakujejo, da »se v bližnji prihodnosti s socialnimi partnerji in vlado ponovno usedemo za pogajalsko mizo«. Ob tem v zbornici opozarjajo, da se je treba še letos lotiti tudi nove ureditve študentskega dela in da se problematiki dela na črno še vedno ni posvetilo dovolj pozornosti.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je izpostavil soglasnost poslancev pri sprejemanju pokojninske reforme in reforme trga dela in poudaril, da je socialni dialog pomembna vrednota družbe, zato je politiki ne smejo podcenjevati.
Zorko pa je spregovoril o nujnih nadaljnjih ukrepih. »Menim, da je nastopil čas, da kakšen delodajalec zaradi kršitev delovne zakonodaje preživi tudi kakšen dan v zaporu,« je poudaril. V ZSSS po njegovih besedah zato pričakujejo, da bodo po sprejetju reforme trga dela takoj pristopili k reformi inšpektorata za delo, okrepiti pa je treba tudi preganjanje kršitev pravic delavcev.
