Vojna za Martina Krpana

Skoraj ni Slovenca, ki ne bi poznal povesti Frana Levstika Martin Krpan z Vrha. Pripoved o silnem junaku z Vrha pri Sveti Trojici je zagotovo eno najbolj znanih in najbolj branih slovenskih literarnih del. Doživela je tudi številne likovne upodobitve. Med novejšimi je izdaja z ilustracijami Igorja Ribiča in Andreja Potrča, ki je izšla leta 2009 pri Prešernovi družbi v Ljubljani. Ta je še posebno zanimiva, saj prinaša oba dela Martina Krpana; slovenski javnosti je namreč veliko bolj znan le prvi, ki je prvič izšel 1858. v Slovenskem glasniku v Celovcu. Drugi del zgodbe o Krpanu je ostal v rokopisu vse do 1931., ko so ga izdali v Levstikovih zbranih delih, ki jih je uredil Anton Slodnjak.

Če so literarni zgodovinarji in drugi strokovnjaki dokaj poenotili svoje mnenje o pomenu in namenu Levstikovega Martina Krpana z Vrha, pa prav Vrh in Sveta Trojica povzročata nekaterim številne preglavice. Kje dejansko je bil doma Martin Krpan, je temeljna težava, s katero se ukvarjajo v Pivki in na Blokah.

In glej ga zlomka, obe občini sta na Notranjskem, kajti tudi Pivka je nekoč spadala pod Notranjsko, – in začuda – obe imata Sveto Trojico. In kaj zdaj? Slovenci ne bi bili Slovenci, če se ne bi prepirali, čeprav samo za oslovo senco. Toda nekateri so stvari vzeli zelo resno in se vsak po svoje lotili raziskovanja Krpanovega rojstnega kraja, čeprav nenehno ponavljamo, da gre pri našem junaku zgolj in samo za izmišljeno povest Frana Levstika. Zakaj torej sploh iskanje in dokazovanje, kdo ima prav in kdo ne?

Martin Krpan je bil Pivčan

Učenci Osnovne šole Pivka so povzeli razpravo Silva Faturja, ki je v obširnem spisu podrobneje razložil, zakaj je bil Martin Krpan doma v njihovi zdajšnji občini. »Ljudje na Pivškem si že od nekdaj prisvajajo lik Martina Krpana za svojega,« so zapisali šolarji. »Prav gotovo se jim je priljubila podoba tega silnega moža, ki še danes pooseblja pogum, moč, zvitost in hvaležnost. Ta silni mož naj bi živel na Vrhu pri Sveti Trojici, kakor je pisatelj Fran Levstik slišal pripovedovati o njem kmeta Močilarja v Razdrtem Pri Klinčarju. V domačih Retjah na Dolenjskem je v maju 1858 v Ilijevem kozolcu napisal prvo slovensko umetno pripovedko Martin Krpan.«

Znano je, da je Levstik prišel za domačega učitelja na grad Kalc k Miroslavu Vilharju šele jeseni 1858., pripovedka pa je izšla julija istega leta v Slovenskem glasniku. »To dejstvo pa ne izključuje možnosti, da je bil Levstik na Pivškem kdaj prej in je tu dobil motiv za tihotapca Martina Krpana,« sledimo pisanju pivških šolarjev. »Kot podporo tej možnosti bi lahko navedli, da so bili Pivčani v starih časih znani tovorniki na poti od Trsta v notranje avstrijske dežele. Tovorili in tihotapili so med drugim tudi sol. Ena od starih poti iz Pivke v Loško dolino je vodila prav pod hribom Svete Trojice. Poleg razvalin cerkve Svete trojice (danes je lepo obnovljena, op. p.) so malo pod vrhom še sledi vasice, ki je v urbarjih izpričana kot Vasišče in bi mogla biti Krpanov Vrh. V bližnjem Prestranku je bila cesarska žrebčarna z obširnimi zemljišči proti Sveti Trojici. Višje gori je bil kraj, ki so mu ljudje rekli Pri cesarjevi hoji (mišljeno je drevo, op. p.). Tam naj bi njegova cesarost z Dunaja, utrujena zaradi slabih poti, počivala in tam bi se utegnila kdaj srečati tudi z Martinom Krpanom. Da je Levstik te kraje poznal, še preden je prišel na Kalc za domačega učitelja, priča še navedek v pripovedki. Ko se je Krpan poslavljal z Dunaja, je povedal cesarju, da je ni 'take postreške, kakršna je v Razdrtem Pri Klinčarju'. Razdrto pa je tudi tu ob poti proti Trstu, pod Nanosom. Vse navedeno je nemara le dovolj, da smemo reči – Martin Krpan je bil Pivčan. Da smo Pivčani res ponosni na svojega ljudskega junaka, dokazujeta tudi grba Občine Pivka in Osnovne šole Pivka, ki vključujeta njegovo podobo. Oba sta bila sprejeta leta 1998.«

Martin Krpan 
doma na Blokah

Bločani so se po svoje odzvali na trditve Pivčanov. »Z namenom, da dokažem, da je bil Martin Krpan doma na Bloški planoti, in ne na Pivškem, kot trdi Silvo Fatur v razpravi z naslovom Martin Krpan – slavinski faran, sem opravil raziskavo resničnosti podatkov, ki jih avtor navaja v tej razpravi,« pravi Slavko Petrič. »Rezultat vseh teh raziskav je pokazal, da je Fatur vsa ljudska nerealistična pripovedovanja, ki niso podprta z nobenim dokazom, vzel za resnična, mnogo trditev pa si je enostavno izmislil in nimajo nobene povezave z realnostjo.«

Ugotovitve raziskav Faturjeve razprave je Petrič izdal v knjigi z naslovom Boj za Krpanovo dediščino, govorijo pa o tem, da ni nobenega dokaza, da bi bil Martin Krpan doma s Pivškega. »Vzporedno z raziskavo Faturjeve razprave sem ugotovil, da je bila v Levstikovih časih na Slovenskem samo ena vas z imenom Sveta Trojica in je na Notranjskem, na severnem predelu Bloške planote, Krpanova vas Vrh pa naj bi bila v bližini te vasi,« dodaja Petrič.

»Toda vas Vrh na tem območju uradno ni nikoli obstajala, kar dokazujejo stari zemljiški katastri, nov kataster, urbarji in župnijske knjige župnije Sveta Trojica ter župnije Bloke. Z najdbo vasi Sveta Trojica sem tako neizpodbitno dokazal, da je bil Martin Krpan doma na Bloški planoti.« Silvo Fatur, ki zagovarja pivško inačico Krpanovega izvora, še piše: »Dozdajšnje razpravljanje je, upoštevaje Levstikovo izrecno navedbo, da je bil Krpanov dom na Notranjskem, izločilo tako dolenjsko kot tržaško inačico; ostali sta le bloška in pivška. Kam se po vseh navedenih dognanjih nagne primerjalna tehtnica med njima, pove še naslednji navedek iz besedila: 'Cesaróst, ali več ne morete pámetovati, kaj se je godilo predlansko zimo blizu Trsta?' In ker cesar očitno ni dobro pomnil, mu kočijaž osveži spomin: 'Tisti Krpan, ki je tovoril s kresilno gobo in brusi, ne veste, kako je kobilico v sneg prestavil, kakor bi nesel skledo na mizo? Če ne bo Krpan Brdavsa premogel, drugi tudi ne; tako vam povem.' Cesarju se je tedaj zabliskalo in velel je, da je treba prècej ponj, po tega Krpana poslati. Bloke seve niso blizu Trsta.«

Bločani na to odgovarjajo spet po svoje in citirajo pripoved: »Krpan se je pa držal, da je bil skoraj hudemu vremenu podoben. Kakor bi se za Mokrcem bliskalo, tako je streljal z očmi izpod srditega čela; obrvi so mu pa štrlele kot dve metli.«

Pisca Franc Hiti in Matej Pakiž na spletni strani Občine Bloke dodajata: »In samo od tu, z Vrha pri Sveti Trojici, je možno videti mogočni Mokrc (1059 m) v vsej njegovi veličini. Nedaleč od tu pa je vas Golo, kjer je bil doma Jemejko, ki je omenjen v povesti.« Martin Krpan tako živi v srcih prebivalcev dveh občin. Na Pivškem trdijo in dokazujejo, da je njihov, na Blokah so prepričani, da literarni junak spada na Bloško planoto. Hiti in Pakiž skleneta razmišljanje: »Nikakor pa ni prav, da si posamezniki zaradi osebnih ali lokalnih interesov jemljejo pravico popravljati ter dopolnjevati Levstikova literarna dela, da bi dokazali, da je Krpan njihov občan. Bločanom tega ni treba.«