LJUBLJANA – Skrajno nenavadno je že to, da so si, ko je nekdanja ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič opozorila, da zgolj zaradi reševanja begunske krize niti ne bi bilo treba spreminjati zakona o obrambi (ker bi tudi že po starem lahko vojska policiji pomagala varovati schengensko, zunanjo mejo Evropske unije, če bi le bila Cerarjeva vlada dovolj pogumna, da bi za to sprejela politično odgovornost!), pred tem celo v vladnem SD zatiskali ušesa in se pretvarjali, da Jelušičeve niso slišali. Čeprav upoštevamo, da je zdajšnja obrambna ministrica Andreja Katič tudi članica SD, je težko pojasniti, zakaj so bili pripravljeni poslanci SD na tak način (tako pragmatično in po nojevsko) potisniti glave v koalicijski pesek.
Kakor koli, prav je, da si zapomnimo, da je bila dr. Jelušičeva kritična do predloga novega določila zakona o obrambi, v skladu s katerim bo lahko državni zbor po novem kadar koli na predlog vlade (če bodo to zahtevale zaostrene varnostne razmere) sprejel odločitev, da pripadniki Slovenske vojske lahko pomagajo policistom: da sicer lahko le začasno, »ne dlje kot tri mesece, vendar z neskončno možnostjo podaljševanja še za dodatne tri mesece«, opozarjajo, napotujejo in omejujejo gibanje migrantov in beguncev ter s policijo sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Pri obvladovanju skupin in množic!
Pozivi na robu zmogljivosti
Še nekaj drugega si velja zapomniti: državni zbor prve takšne odločitve ne bi sprejemal z varovalno dvetretjinsko večino vseh poslank in poslancev, če tega ne bi že na seji parlamentarnega odbora za obrambo izrecno dobronamerno zahtevali poslanci opozicije (od dr. Vinka Gorenaka in zdajšnjega vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev dr. Bojana Dobovška do samostojnega nepovezanega poslanca Janija Möderndorferja). Je pa tudi res, in to ni nepomembno, da si koalicija ni upala upoštevati niti predloga opozicijskih poslancev, da bi v noveli z dopolnilom o izjemnih pooblastilih vojske nedvoumno zapisali, da bo vojska, ko bo pomagala varovati državno mejo, imela enaka pooblastila, kot jih že ima policija. Kar bi bilo še najenostavneje in edino logično. Že zato, ker so vsa poročila z mejnega območja potrjevala, da so bili policisti predvčerajšnjim zaradi obravnavanja migrantov in beguncev, ki jih Hrvaška na našo južno mejo pošilja skrajno kaotično in v nenapovedanih valovih, dobesedno na robu svojih zmogljivosti, in ker so lokalni predstavniki slovenske policije že sami začeli politiko pozivati, naj končno že omogoči Slovenski vojski, da ji priskoči na pomoč.
Celo državni sekretar notranjega ministrstva Boštjan Šefic je priznal oziroma poudaril, češ da je bilo zadnjih 24 ur najtežjih in najzahtevnejših, odkar so začeli prvi migranti in begunci v valovih prihajati v Slovenijo. Ne, niti tega vlada in koalicijski poslanci niso bili pripravljeni upoštevati. So se pa strinjali s predlogom obrambnega ministrstva in obrambne ministrice Katičeve – nepojmljivo, notranja ministrica mag. Vesna Györköš Žnidar ni bila ne na seji parlamentarnega odbora in niti pozneje, na seji državnega zbora, ne kot sopredlagateljica novega »begunskega zakonskega določila« ne kot članica vlade navzoča –, da se začasna pooblastila vojske v noveli zapiše tako, kot še nikjer drugje oziroma nikoli niso bila zapisana. Nejasno in dvoumno. Noro.
Še huje: koalicija in ministrica Katičeva, ki, ko je predlagateljica neke novele, »ne potrebuje pomoči ministrice Györköš Žnidarjeve«, nista želeli v novelo zakona o obrambi zapisati celo tega, kdo in kako bo poveljeval ali ukazoval nedvomno zaželenemu in nujno potrebnemu, začasnemu sodelovanju policije in vojske. Salomonsko sta se odločili za tretji termin: usmerjanje. Drži, tudi za večjo jasnost novega dela besedila zakona o obrambi sta se zaman zavzemala predvsem SDS in dr. Dobovšek, za katerega je po njegovem izstopu iz poslanske skupine SMC predsednik vlade trdil, da si želi z njim tvorno sodelovati tudi v prihodnje. No, pa smo le videli, kako resno sta mislila vse tisto, kar sta na prijateljskem poslovilnem srečanju na šest oči dr. Dobovšku zagotavljala premier Cerar in predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez.
Ni nobenega dvoma, takšna kakor samoumevna samopašnost oblastnikov v času tako zelo zaostrenih varnostnih in humanitarnih razmer zagotovo ni dobra ne za državo ne za državljane.
Ministrici se ne sovražita Več poslancev je na seji državnega zbora premierju dr. Miru Cerarju postavilo enako ali zelo podobno vprašanje. Ali drži, da sta ministrica za obrambo Andreja Katič in notranja ministrica mag. Vesna Györköš Žnidar tako sprti, da med sabo kljub begunski krizi tako rekoč ne komunicirata več? Premier jim ni odgovoril in še vedno molči. Vsi pa smo lahko v neposrednem TV-prenosu videli, da ministrice Györköš Žnidarjeve ni bilo na seji državnega zbora, čeprav se je na njen predlog (na predlog vlade!) sprejemala odločitev o nujno potrebnem sodelovanju policije in vojske. Le zunanji minister Karl Erjavec je nazadnje poskušal ozračje nekoliko razelektriti. Dejal je, da ni nobenih kompetenčnih sporov med obrambnim in notranjem resorjem, da vlada še vedno deluje. Da ne bo pomote, dejavna je še vedno tudi notranja ministrica mag. Györkös Žnidarjeva: prav sinoči se je (v družbi ljubljanskega župana Zorana Jankovića) udeležila Dnevnikove prireditve Slovenska gazela 2015 v Cankarjevem domu. Toda vedela je, da tam ne bo ne beguncev ne ministrice za obrambo. |
