RESNIČNO

Vnuki s štipendijo
 preživljajo babico

Objavljeno 01. avgust 2011 20.48 | Posodobljeno 02. avgust 2011 10.30 | Piše: Tomica Šuljič

Slak-Urbančevi s petimi šolarji živijo pod robom preživetja

Mihael in Dragica Slak-Urbanč

BREŽICE – Izraz medgeneracijska povezanost je pogosto zelo pozitiven in pove, kako globoko so različni rodovi iste družine povezani in prepleteni med seboj. Toda primer družine Slak-Urbanč iz Krške vasi 67 a nazorno pove, da ta povezanost lahko pomeni tegobo, ki ima konkretno finančno posledico oziroma obveznost. V njihovem primeru je skrb za babico v domu za ostarele prišla le še kot en udarec po letih nesreče in nadlog.

Pet šoloobveznih

Lučaj od reke Krke leži njihova hiša, v kateri živita 60-letni Mihael in 45-letna Dragica Slak-Urbanč. Skupaj sta 29 let, in prav toliko ima njuna najstarejša hči, ena izmed osmih otrok, ki so se jima rodili v zakonu. Bojana, Monika, Mia, Mihael, Matej, Mojca, Domen in David so pridni otroci, najstarejše hčere so se že osamosvojile ter odšle od doma, a pet otrok se še šola.

»Prej, ko so odraščali, je bilo boljše. Nismo bili lačni, hrano smo tudi sami pridelovali in imeli smo več živali kot zdaj, ko imamo samo kokoši in race,« pove Dragica. Pomagala je tudi njena mama, tako da pomanjkanja niso zaznali. Mož Mihael, ki je bil svojčas šofer, je pred nekaj leti dobil epileptične napade in šel kmalu zatem invalidsko v pokoj. Tudi Dragica je od 19. maja lani v invalidski, vsak od njiju prejme dobrih 300 evrov težko prislužene pokojnine.

Potem pa še epileptični napadi

Toda prave težave so nastopile, ko je zdravje pred tremi leti resno začelo šepati njeni mami Tereziji Slak: »Najprej je zanjo skrbela ena od hčera, toda babica nato ni mogla več hoditi in kuhati, pa tudi razsodnost je izgubljala. Imela je nekaj epileptičnih napadov, takih s peno na ustih, tumorje v glavi in zlomljen kolk.« Več je bila v bolnišnici kot doma in takrat so svojcem povedali, da mora zaradi nege v dom za ostarele.

Zbolela je tudi babica

Babica je sicer imela operacijo tumorja že pred 16 leti, tokrat pa so jo morali dati v dom v Šentjanžu pri Dravogradu, ki je tako rekoč na drugem koncu Slovenije. Obiskujejo jo vnukinje, ki živijo v Velenju in Šoštanju, njeno bivanje v domu pa doplačujeta Mihael in Dragica. Ta pravi, da je mama njej dala pred leti zemljo, da so jo obdelovali, ter da je bil dogovor, da bodo poskrbeli zanjo. In to tudi delajo, čeprav le stežka zberejo potreben denar.

 

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Poplave, nato še toča

Deli s prijatelji