VOGRSKO – Pridelovalci breskev v Vipavski dolini, kjer je te dni že mogoče čutiti prihod pomladi, se te, v primerjavi s prišleki iz megleno-sive notranjosti države, nič kaj ne veselijo. Obvestilo iz Fructala, ki je od leta 2011 v lasti srbskega podjetja Nectar, da od njih ne bo odkupil letošnje letine breskev, jih je namreč zelo zaskrbelo. Problem je namreč v tem, da tamkajšnji kmetje pridelujejo večino takšnih sort breskev, ki so namenjene za pridelavo soka. Na leto tako, kot je povedal direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc, lahko trgovcem ponudijo le 25 odstotkov celotnega pridelka oziroma okoli 1000 ton. Povprečno pa letni odkup Fructala znaša okoli 2000 ton breskev. Sam je, glede na večkratne pogovore z njegovimi predstavniki, prepričan, da bo podjetje poleti vseeno odkupilo breskve. Če ne, pa jih bodo poskušali prodati v tujini, a, kot pravi, bo to precej težka naloga.
»Mi nismo v vojni s Fructalom. Kmetje so bili ogorčeni in v strahu, saj je to drastični ukrep,« je povedal Bajc in dodal, da s Fructalom potekajo intenzivni pogovori. Ena izmed dolgoročnih rešitev za tamkajšnje kmete bi tako lahko bila, da bi se sčasoma preusmerili na pridelavo bolj tržnih sort breskev, a to je po Bajčevih besedah čez noč težko narediti, saj bi bila potrebna velika finančna vlaganja. To nam je v pogovoru pred svojim nasadom breskev potrdil Aleksander Fornazarič z Vogrskega, ki nadaljuje družinsko tradicijo gojenja teh sladkih sadežev. Razložil je, da je bil Fructal zgrajen izključno za to, da bi proizvajal kakovostne sokove iz slovenskega sadja, in je zato spodbujal obnovo nasadov v Vipavski dolini ter priporočal najboljše sorte breskev, ki so sprejemljive za sok, in ne za trg. Pridelovalci so tako vložili veliko denarja za opremo nasadov z namakalnim sistemom, da o vsakoletnih stroških za gnojila in sezonsko delovno silo sploh ne govorimo.
»Tiste sorte breskev, ki so primerne za trg, se bo verjetno dalo prodati skozi trgovske verige. Drugače ne vidim rešitve,« o tem, kaj bo naredil z breskvami, razmišlja sogovornik in upa, da se jim bo uspelo dogovoriti s Fructalom, da bi prevzel vsaj manjšo količini breskev. Sam mu vsako leto proda 40 ton breskev, kar pomeni, da bo, če se odkup ne bo zgodil, ob velik del prihodka. Kmetom se je lani s Fructalom uspelo dogovoriti za odkupno ceno 0,25 evra za kilogram breskev, kar je po sogovornikovih besedah »nizka cena glede na proizvodnjo, ceno vsega repromateriala, delovno silo itd.«.
Zgrešena strategija
Pri tem pogovor seveda nanese na že večletno debato o tem, kako Italijani lahko breskve prodajajo po nižji ceni. Fornazarič pravi, da bi se bilo mogoče dobro zgledovati po njih, saj tam vsega pridelka iz nasada ne prodajo le enemu podjetju. »Mogoče je bila tudi pri nas zgrešena strategija v organizaciji,« pravi in dodaja, da v Italiji preberejo ves pridelek in tako lepe plodove dajo v zabojčke ter jih prodajo na trgu, preostalo pa dajo v predelavo. »Potem bi lahko nastala razlika v ceni. Za trgovino bi dobil nekaj višjo ceno, za pridelavo pa nižjo. Pri nas pa so spodbujali in zahtevali kakovost in to, da si dal vse njim. Sami nasadi so postali odvisni od Fructala.« Sicer razume nove lastnike ajdovskega podjetja, saj se morajo tudi oni, kot je povedal, obnašati tržno in med drugim gledati na to, da bodo lahko prodali svoje proizvode. »To je razumljivo. Ni pa razumljivo, da smo izpustili Fructal iz rok. Tega ne razumem. Mislim, da so naši prejšnji gospodarji krivi,« še pravi in dodaja, da Vipavska dolina nima več nobene strategije. »Kmetje smo kot figure na šahovnici. S tabo naredijo, kar hočejo. Ali te žrtvujejo ali pa te potisnejo naprej, če te še potrebujejo. To so poteze šaha. Ko igraš, kmeta tudi izpostaviš, pa četudi ga drugi poje – naj ga, saj jih imam dovolj,« o vlogi kmeta v današnji družbi razmišlja Fornazarič in dodaja, da se kljub vsemu ne bo odpovedal svojemu poklicu. »Zdaj razmišljam, da bi bilo bolje, če bi imel pol manj breskev in bi tiste boljše prodal na trg. Ravno toliko denarja bi imel in manj dela.«
Proizvodnja
ostaja v Sloveniji
V Vipavski dolini so medtem že začele krožiti govorice, da bi lahko bila v ozadju odpovedi letošnjega odkupa breskev tudi selitev celotne proizvodnje v Srbijo. Nectar naj bi namreč v Srbiji vlagal veliko denarja v obnovo tamkajšnjih nasadov breskev in slovenske kmete je razumljivo strah za prihodnost. »To je naša konkurenca,« glede tega pravi Fornazarič. Govorice o selitvi proizvodnje v Srbijo medtem odločno zavračajo v Fructalu. »Še enkrat poudarjamo, da v Fructalu ohranjamo vse proizvodne linije in vse sile usmerjamo v to, da bomo zagotovili nadaljnji razvoj podjetja, kar so tudi načrti našega lastnika Nectarja. Če hočemo to doseči, se moramo prilagoditi in se že prilagajamo zaostrenim razmeram na trgu in seveda konkurenci, ki je neusmiljena in ne dopušča napak,« je povedal predsednik uprave Fructala Luka Jejčič.
Za odpoved odkupa breskev so se, kot je razložil, odločili, ker morajo prednostno uporabiti sadno kašo, ki je v preteklem letu niso porabili in bi jo morali sicer zavreči. Že lani so tako namreč prednostno morali porabiti obsežne zaloge breskove kaše iz leta 2011, ko so od vipavskih pridelovalcev odkupili rekordnih 2300 ton, kar je vplivalo na kopičenje zalog v letošnjem letu. »Zavedamo se, da je nastala situacija za vipavske pridelovalce zelo neugodna, zato se za omejitev odkupa ne bi odločili, če stanje za nas ne bi bilo brezizhodno ali bi ga lahko rešili na drugačen način,« je povedal Jejčič in dodal, da so se s pridelovalci, ki ne bodo našli boljših prodajnih kanalov, pripravljeni dogovarjati o odkupu z namenom breskove kaše kot surovine, a pod tržnokonkurenčnimi pogoji. Glede na proizvodne načrte, kot je še povedal Jejčič, bodo do leta 2014 porabili zaloge breskove kaše in bodo tako v prihodnjem letu spet zainteresirani za odkup.
V Italiji precej nižja cena
Kot so razložili v Fructalu, se letos za odkup breskev niso odločili, ker morajo porabiti še stare zaloge sadne kaše (foto: Črt Majcen).
V Fructalu so še razložili, da so lani vipavske breskve odkupili po ceni 0,25 evra za kilogram. Višjo odkupno ceno so kljub slabim gospodarskim napovedim sprejeli zaradi višje kakovosti domačih pridelkov. Ker jim je zaradi manjše prodaje v skladiščih kaša ostajala, so to poskušali prodati kot surovino, a jim je ni uspelo prodati niti kilogram, saj je cena zaradi dodatnih stroškov predelave presegla 25 centov na kilogram. »V sosednji Italiji se cene svežih breskev gibljejo med 0,09 in 0,11 evra na kilogram, zato se cene kaše iz Italije in Španije začnejo že pri 0,22 evra za kilogram (vključno s stroški),« so še razložili.
