Vetrnice motijo le lastnike vikendov

LOŠKI POTOK – Nekoč velike in uspešne podeželske tovarne, denimo v naseljih Travnik, Mali Log in Podpreska, so mnogim več let dajale kruh. Ko so začele propadati, se je začel žalostni proces izseljevanja domačinov, saj so se morali ti, da so lahko preživeli, preseliti v drug kraj in tam začeti na novo. Te kraje bi znova lahko naredili gospodarsko močnejše s povsem novimi prijemi, ki pa so lahko precej v sozvočju z naravo.

»Korak v to smer je brez dvoma projekt izkoriščanja vetrnega potenciala v občini Loški Potok,« nam razloži župan Ivan Benčina. Čeprav mnogi mislijo, da je s takšno idejo, kot radi rečemo po domače, padel z neba, pa bi glede na izdelano študijo in tudi izdatno podporo članov občinskega sveta ter predsednikov vaških skupnosti to zelo težko rekli. Kvečjemu nasprotno. Župan ne dvomi, da je projekt tako tehnološko izvedljiv, ekonomsko upravičen kot tudi ekološko sprejemljiv. Iz ozkega kroga ljudi (občinski svet in vaški možje, kjer je bila podpora projektu neomajna) so tehtanje učinkov upravičenosti naložbe, ki bo predvsem oživila Dragarsko dolino, predstavili širšemu krogu občanov in drugi zainteresirani javnosti, kar je tretja, najpomembnejša stopnička.

Pomisleki in strahovi

Če sodimo po razpravi, imajo do projekta zadržke in pomisleke zlasti nekateri občasni prebivalci tega območja. Za tako imenovane vikendaše bi bila umestitev vetrne elektrarne na grebenu, ki se na tisoč metrih višine razprostira med Podpresko v smeri Trave, tam naj bi jih stalo devet, moteča zgolj zaradi ljubega miru. Tako so izzvenele njihove utemeljitve, večina prisotnih pa je to razumela kot zavračanje spodbud po oživitvi kraja. Tako je dr. Mitja Borko iz Črnega Potoka izpostavil škodljivost neslišnih frekvenc, ki naj bi jih oddajala elektrarna, slednja pa bi vzbujala nemir tudi pri dr. Petru Krulcu, ki ima pod območjem načrtovanih vetrnic na razdalji dobrega kilometra vikend. Dvomi, da bodo okoljevarstveniki in stroka projektu prižgali zeleno luč, saj meja državnega lovišča poteka po Dragarski dolini, nov objekt pa bi bil po gabaritih neskladen s prostorom. Tudi predstavnika vodnega in elektro gospodarstva sta bolj kot ne črnogledo zrla v predstavljeno idejo loškopotoških vetrnic, predvsem sta ugovarjala ekonomski učinkovitosti projekta, ki ga je utemeljeval župan Ivan Benčina. Potrpežljivim obiskovalcem je prekipelo.

»Med domačini, tudi tukaj navzočimi, ni niti enega, ki bi bil proti, vikendaši pa modrujejo, modrujejo... Ljudje vse dneve delamo, da preživimo, vi nam mečete polena pod noge. Kaj ste vi? Ob koncu tedna zbežite iz Ljubljane, tukaj vas pa moti tudi naše dihanje. Eden izmed vas ima tam gor na črno zgrajeno hišo ali kaj že. Raje to legalizirajte, potem pa solite pamet. Najraje bi vas nekam poslal,« je grmel domačin in požel odobravanje prisotnih. Tako kot domačin Samo Košmrlj, sicer izjemen poznavalec (tudi) vetra in vetrne energije, ki je z analitično razlago ovrgel nekatere pomisleke in strahove, predvsem, da bo naložba draga in se nikoli ne bo izplačala. Prav tako so iz trte izvite trditve, da bo treba za postavitev elektrarn izsekati orjaške gozdove ter da bodo infrazvoki škodljivi za zdravje ljudi, za divje živali, da bodo glasne in kazile podobo narave.

Več ptic ubijejo mačke in avtomobili

»Stebri elektrarn ne bodo plašili kopenskih živali, vsekakor manj kot kakšna avtocesta, proti kateri, roko na srce, ne vidimo protestirati veliko ljudi. Jakost zvoka sodobnih vetrnic, njihova lokacija je od najbližjih hiš oddaljena en kilometer, je na 300 metrih, kolikor je priporočena njihova oddaljenost od naselja, okoli 40 decibelov, za primerjavo taka jakost zvoka ustreza glasnosti tihega sodobnega hladilnika,« je podrobno razložil Samo Košmrlj. Tudi Janko Debeljak, ki se je predstavil kot stalni prebivalec v občini, drugače mož, daleč znan po svojih referencah iz kmetijstva, je poudaril, da je vetrna energija, ki jo v Evropi primerno izrabljajo, pri nas blokirana zaradi okoljevarstvenikov, tudi ljubiteljev ptic. Za primerjavo, je zapisal Debeljak, literatura navaja, da mačke v Sloveniji pospravijo 6,9 milijona ptic, po podatkih AMZS pa avtomobili povozijo milijon živali na leto. Proti takemu izginjanju ptic iz narave ni zaslediti nobenih aktivnosti njihovih ljubiteljev.

»Hvala bogu, da je v naši občini še zdrava pamet, tisti, ki nam nagajajo, naj nam raje pomagajo,« je s podporo občanov projektu zadovoljen Ivan Benčina. Izčrpno je odstrl vse tančice bodoče občinske pridobitve, ki bi jo postavila pred kratkim ustanovljena Lesna zadruga Loški Potok, ki je registrirana kot socialno podjetje, delničarji pa bi bili občani. Zadruga bi prispevala vetrno elektriko za vodna črpališča in kanalizacijo, mogoče še za javno razsvetljavo, to pa bi pomenilo nižje položnice za vsa gospodinjstva v občini. Ena vetrna elektrarna naj bi po študiji in ob napovedanih subvencijah države, za 15 let, proizvedla za tristo tisoč evrov elektrike na leto, kar bi ob ceni investicije 1,5 milijona evrov za vetrno elektrarno pomenilo izplačilno dobo od pet do sedem let.

Nov potoški pozdrav: Naj se vrti

Prostor za vetrno polje pa je že določila narava. Tam je namreč listavce polomil žled, smreko je pospravil lubadar. »Sledimo transparentnosti projekta, saj se hočemo tako izogniti okostnjakom, ki bi lahko pozneje padali iz omar. Študija vetrnega potenciala (moč vetra, vrsta vetrnic, višina objekta, konstrukcija, temelji...) bo dala vse odgovore na vprašanja in pomisleke o ekonomski upravičenosti lahko rečem zgodovinskega projekta za občino,« je še dejal Benčina in poudaril, da bodo na koncu o njem, če bo treba, povprašali občane na referendumu. Če bi imela država posluh, bi se lahko vetrnice začele obračati čez dve ali tri leta. Aleš Pučnik, lastnik druge vetrnice v Razdrtem pri Postojni, je kot pomemben korak na poti novi energiji na območju Loškega Potoka izpostavil dosedanje razprave in na njih klestenje mnenj. Večjih pomislekov ob vpogledu v projekt, ki ga je pomagal pripravljati, ni imel, ne dvomi pa, da bo to res dobra naložba za kraj. »Naj se vrti,« je najnovejši potoški pozdrav.