Danes je edini dan v letu brez maše. Poncij Pilat je na ta petek dal Jezusa mučiti in križati in spominjali naj bi se njegovega trpljenja in smrti.
Sam sem hodil k verouku k ljubljanskim frančiškanom, v spominu imam, da smo precej igrali fuzbal, sem tudi krščen, imam obhajilo, birme pa ne. Tudi sicer v cerkev ne zahajam. A sem ateist? Ne zanikam, da se v svoji intimi tega nisem spraševal, se pa tudi zalotim, da se, ko mi gre za nohte, obrnem na... nekaj, kar nima ne imena in ne obraza, je brezoblična, a neskončna avtoriteta, ki mi bo rešila rit. In potem, ko se živ izvlečem, se ji zahvalim, čeprav si v isti sapi že racionalno razložim, od kod je prišla (sem sam našel) rešitev – kar je malo hinavsko od mene. Kaj pa, če rešitve ne bi bilo? In velikokrat je ni. Saj so Novice polne srce parajočih zgodb o ljudeh, ki jih je na pragu življenja ustavila bolezen, nesreča. O mrtvih v terorističnih napadih v imenu boga. Zakaj pa vse to bog dopušča?
Rimskokatoliška cerkev pravi, da je človeštvo zaradi izvirnega greha strmoglavilo iz raja v stanje padle narave. Če bi bog odpravljal trpljenja in (po našem) nedolžne smrti, bi to pomenilo, da smo spet v raju. Tako pa nas s čudežem obdari bolj na redke čase, sem ter tja, kot bi nas le hotel opomniti, da je vendarle blizu. Na nas pa je, da sprejmemo svoj križ na ramo in hodimo za njim.
Slovenci nosimo težke križe, ampak po lastni krivdi. In vsake toliko dočakamo kak čudež, čeprav je za planiškega po mojem poskrbel kar Peter Prevc sam, če se ni tudi on, podobno kot jaz, v kritičnih trenutkih obrnil k svoji avtoriteti. Ker verjamem, da ima prav vsak svojo avtoriteto.
Če drugega ne, pa sem veren še zato, ker verjamem v ljubezen, ki jo čutim do svoje žene, otrok, staršev, brata. To pomeni, da verjamem tudi vase, ker jim to ljubezen dajem in jo sprejemam nazaj. In če sem tako iskren, ljubeč in ljubljen, sem, verjamem, tudi pošten in dober. Krščansko dober? Muslimansko dober? Budistično dober? Človeško dober. V nekaj človeške dobrote pač še verjamem. Saj jo Slovenci premoremo – če samo pomislim na vse vaše prispevke v Krambergerjev sklad, drage bralke in bralci. In v tej veri v dobroto in družinsko ljubezen vam voščim lepe velikonočne praznike.
